V novi jugoslovanski državi, Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, so bile z vidovdansko ustavo iz junija 1921 določene tako imenovane oblasti kot največje upravne in samoupravne enote, ustava pa je določala tudi volitve oblastnih skupščin kot najvišjih organov samouprave. Z uredbo o razdelitvi Kraljevine SHS na oblasti z dne 26. aprila 1922 (Uradni list Pokrajinske uprave za Slovenijo, številka 49/22) in sklepom ministrskega sveta z dne 3. decembra 1923 je bila ukinjena Pokrajinska uprava za Slovenijo, njene pristojnosti pa sta prevzeli novoustanovljeni veliki županstvi v Ljubljani in Mariboru, ki sta začeli z rednim poslovanjem 1. januarja 1924. Kljub temu, da so imele oblasti omejene pristojnosti, so centralistično usmerjene politične stranke vse do leta 1927 preprečevale izvolitev in začetek delovanja oblastnih skupščin.

V ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino so v 30 slovenskih okrajih in mestih volili 107 poslancev: v ljubljanski oblasti je bilo izvoljenih 53 in v mariborski 54 poslancev. Glede na število prebivalcev so imeli v ljubljanski oblastni skupščini posamezni okraji naslednje število mandatov: Ljubljana okolica sedem, Kranj, Krško in Novo mesto po pet, Kočevje in Litija po štiri, Brežice, Kamnik, Laško, Logatec in Radovljica po tri, Črnomelj dva, Kastav, ki danes leži na območju Hrvaške, enega, mesto Ljubljana pa je volilo pet poslancev. V mariborski oblastni skupščini je imel med okraji Ptuj sedem poslancev, Celje okolica šest, Maribor (levi breg), Maribor (desni breg), Murska Sobota in Šmarje pri Jelšah po pet, Dolnja Lendava štiri, Slovenj Gradec, Dravograd in Ljutomer po tri, Gornji Grad in Konjice po dva, mesto Maribor je volilo tri poslance, mesto Celje pa enega. K mariborski oblasti je bilo priključeno tudi Medžimurje in zagrebško upravno sodišče je za okraja Čakovec in Prelog določilo po pet poslanskih mandatov. Ljubljanska in mariborska oblastna skupščina sta tako šteli skupaj 117 poslancev.

V tokratni arhivaliji meseca izpostavljamo v splošni zbirki fotografij ohranjeno fotografijo poslancev oblastne skupščine v Ljubljani, ki je bila posneta po prvi seji 23. februarja 1927. Na fotografiji, ki je bila verjetno posneta v avli Mestne občine ljubljanske, kjer je potekala prva seja oblastne skupščine, ali na dvorišču sedeža ljubljanskega oblastnega odbora, v poslopju Kmetijske družbe za Slovenijo (sedaj stavba Slovenske akademije znanosti in umetnosti), je navzočih 51 poslancev. Manjkata torej dva poslanca, čeprav je v zapisniku ustanovne seje navedeno, da so bili na seji vsi izvoljeni poslanci. Manjkal je sicer dr. Joža Basaj, a se je seje udeležil njegov namestnik. Na seji je prisostvoval tudi dr. Rudolf Andrejka kot zastopnik Velikega župana ljubljanske oblasti. Za predsednika ljubljanskega oblastnega odbora kot izvršilnega organa oblastne skupščine je bil izvoljen dr. Marko Natlačen. Premočna zmagovalka volitev v oblastni skupščini ljubljanski je bila Slovenska ljudska stranka, ki je dobila skoraj tri četrtine vseh poslancev.

Začetku delovanja oblastnih skupščin je veliko pozornosti posvetilo slovensko politično časopisje, fotografija poslancev je bila objavljena tudi v časopisu Slovenec, natančneje v prilogi dnevnika Ilustrirani Slovenec dne 24. aprila 1927.

Fotografiji je dodan seznam vseh izvoljenih poslancev ljubljanske oblastne skupščine, ki je hkrati evidenca tistih poslancev, ki so naročili in plačali fotografije. Kot vidimo, pa prav velikega zanimanja za naročilo fotografij ni bilo.

Zanimiv je tudi ohranjeni poslovnik oblastne skupščine, ki v poglavju Otvoritev in konstituiranje oblastne skupščine v prvem členu točno določa, da »se morajo vsi poslanci ob 10 predpoldne sestati na sedežu oblasti v dvorani, ki je določena za skupščinske seje ter vršiti skupščinske posle do zaključitve Skupščine«. Ustanovna seja se je kljub poslovniško določeni 10. uri začela že ob 8. uri zjutraj.

V nadaljevanju poslovnika je predpisan način dela pri vodenju prve seje, za začasnega predsednika je bil predviden, kot je v navadi, najstarejši poslanec, za dva začasna tajnika pa sta bila predvidena dva mlajša poslanca. Nato je obrazložen postopek konstituiranja in poslovanja skupščine. Na prvi seji je bil izvoljen tudi oblastni odbor oblastne skupščine kot izvršni organ le te. Med drugimi omejitvami in prepovedmi velja izpostaviti, da je bil vstop z orožjem v skupščinsko dvorano prepovedan.

V Splošni zbirki fotografij Arhiva Republike Slovenije je zbrano gradivo različnega izvora. Kako je pričujoči pozitiv fotografije (ohranjenih je 15 fotografij velikega formata in ena fotografija formata razglednice) prišlo v arhiv in posledično v zbirko fotografij, žal ni mogoče ugotoviti. Možno je, da so bile fotografije del majhne zbirke časopisa Slovenec.

Branko Radulovič