Ob svetovnem dnevu ekološkega dolga: poziv k trajnosti in inovativnosti ter zagon pobude "Ena ura"
Z vidika nujnega in pravočasnega ukrepanja v času podnebnih sprememb in omejenega dostopa do virov je Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ekološki odtis prepoznal kot ključni kazalnik za usmerjanje trajnostne okoljske politike. Kazalnik spodbuja okoljske ukrepe, usmerja razvojno pot države in služi kot kompas pri načrtovanju regionalnega razvoja. "Svetovni dan ekološkega dolga je meja, ki jo prestopimo veliko prezgodaj in ki prikazuje netrajnostno pot našega razvoja. Vendar to ni razlog za obup, temveč je poziv k ukrepanju," je poudaril minister Kumer.
"Zdaj se odločamo o tem, v kakšni državi želimo živeti naslednjih 20 ali 30 let," je bila jasna predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in pozvala k takojšnemu ukrepanju, da bo Slovenija v naslednjih desetletjih lahko "sodobna, zelena in tehnološko inovativna država, iz katere mladi ne bodo več odhajali, temveč bodo lahko živeli in delali v varnem, privlačnem in ustvarjalnem domačem okolju."
Državni sekretar Uroš Vajgl je predstavil pobudo »Ena ura«. Nova pobuda s pomočjo ekološkega odtisa spodbuja inovacije, krepi slovensko gospodarstvo in zagotavlja trajno blaginjo države. Njen cilj je povečati znanje slovenskega zasebnega sektorja o okoljskem spremljanju in poročanju ter ga hkrati opolnomočiti za spremljanje in ukrepanje, ki bo prispevalo k prehodu na trajnostno gospodarstvo. "Slovenska podjetja, ki proizvajajo blago in ponujajo storitve ter obenem zmanjšujejo ekološki dolg, krepijo svojo konkurenčno prednost na trgu. Zaradi vlaganja v trajnostni razvoj in ohranjanje narave, krepitve pomena okolju prijaznih izdelkov in storitev, učinkovite rabe virov in uvajanja inovacij, bodo verjetno v prihodnosti postala pomembna družbeno odgovorna podjetja, ki bodo prispevala k oblikovanju bolj trajnostnega in odgovornega gospodarstva. Zato je vzpostavitev pobude »Ena ura« pomemben korak Slovenije k zmanjšanju ekološkega dolga ter uspešnemu izvajanju evropskega zelenega dogovora,” je o pobudi povedal državni sekretar Uroš Vajgl.
Dogodek je pritegnil vplivne podpornike, vključno z Razan Al Mubarak, visoko predstavnico Združenih narodov za podnebne spremembe na srečanju COP28 in predsednico Mednarodne zveze za ohranjanje narave (The International Union for Conservation of Nature – IUCN), ter dr. Janezom Potočnikom, sopredsedujočim Mednarodnemu odboru za vire pri Združenih narodih.
»Vse prepogosto ravnamo na način, ki kaže, da se resnosti stanja še vedno ne zavedamo dobro in da smo še vedno za ugodje, ki nam ga nudi ekološki dolg, pripravljeni tvegati svojo prihodnost in prihodnost prihodnjih generacij. Obstoječi ekonomski model je potraten in nepravičen. Ni trajnosten in ključno vprašanje je, kako učinkovito in pravično zagotoviti potrebe ljudi z manjšo rabo energije in surovin. To pa je seveda pot, ki zahteva dobro razumevanje problemov in sistemske spremembe,« je izpostavil dr. Potočnik.
Visoka predstavnica Združenih narodov za podnebne spremembe Razan Al Mubarak je poudarila: »Bistveno je naslednje: Ko se približujemo dnevu ekološkega dolga, imamo priložnost, da s skupnimi močmi pristopimo k ukrepanju v državi, mestih in podjetjih ter da se skupaj soočimo z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami in omejenim dostopom do virov. Pravo vprašanje pa je, ali imamo dovolj poguma, da te priložnosti izkoristimo."
"Uradna zaveza Slovenije k merjenju in zmanjševanju ekološkega odtisa, ki jo potrjuje tudi današnji zagon pobude »Ena ura« v partnerstvu z Global Footprint Networkom, dokazuje resnično politično vodstvo v smeri trajnosti. Navdušeni smo, da slovenska vlada spodbuja sodelovanje zasebnega sektorja in nestrpno pričakujemo sodelovanje pri teh prihodnjih prizadevanjih," je pohvalil današnji dogodek izvršni direktor Global Footprint Networka Steven Tebbe.
Dodatne informacije o svetovnem dnevu ekološkega dolga
O Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo odgovarja na izzive sodobne slovenske družbe na področju okolja, energetike in podnebja. Skrbi za učinkovito energetsko preskrbo in uvajanje sodobnih energetskih politik, s posebnim poudarkom na pospešenem povečevanju deleža obnovljivih virov energije. Ti so ključni za varovanje okolja, energetsko samooskrbo in blaženje podnebnih sprememb. Ministrstvo skrbi tudi za javni potniški promet, trajnostno mobilnost in prometno politiko, ki so prav tako ključnega pomena za uspešen zeleni prehod slovenske družbe.
O mreži Global Footprint Network
Global Footprint Network (v angleščini) je mednarodna organizacija za trajnostni razvoj, ki pomaga državam, mestom in podjetjem živeti v okviru bioloških zmogljivosti (ali samoobnovitvenih spodobnosti) planeta in se odzivati na podnebne spremembe. Od leta 2003 dalje sodelujejo z več kot 50 državami, 30 mesti in 70 globalnimi partnerji, da bi zagotovili znanstvena spoznanja, ki so podlaga za pomembne politične odločitve in investicije. Skupaj s partnerji ustvarjajo prihodnost, v kateri bomo lahko živeli v okviru omejitev našega edinega planeta.