Poročilo sta pripravili Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj z upravljalci vseh petih spomeniških območij z Unescovega seznama in strokovnimi institucijami.

Slovenija ima na tem seznamu vpisane tri spomenike oziroma spomeniška območja v kategoriji kulturne dediščine: serijsko območje v šestih evropskih državah Prazgodovinska kolišča okoli Alp, katerega slovenski del so Kolišča na Igu na Ljubljanskem barju, špansko-slovensko tehniško dediščino Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija ter leta 2012 vpisana Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka. Pri pripravi poročil pod vodstvom generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino Špele Spanžel so sodelovali strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrjia, Krajinskega parka Ljubljansko barje, zunanji sodelavci in lokalne skupnosti. Skupni poročili za obe transnacionalni območji pa sta nastali v tesni koordinaciji s Španijo in Nemčijo.

Periodično poročanje Unescu (v angleščini) je eden od ključnih mehanizmov za spremljanje stanja ohranjenosti kulturne in naravne dediščine v okviru konvencije o svetovni dediščini, ki je s 195 državami pogodbenicami najbolj globalno uveljavljena kulturna konvencija in je lansko leto praznovala 50-letnico. Države pogodbenice so približno vsakih osem let pozvane, naj Unescu predložijo periodično poročilo o izvajanju konvencije na svojem ozemlju. Poročanje je razdeljeno na dva dela, in sicer na splošni pregled implementacije konvencije v državi, ki ga pripravijo stične točke za konvencijo, ter pregled stanja ohranjenosti vpisanih spomenikov in območij, ki ga pripravijo upravljavci območij svetovne dediščine. Pomemben del poročila je med drugim opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na ohranjenost dediščine, presojo vplivov na dediščino ter načrtovanje aktivnosti za njeno celovito upravljanje. Po vsakem ciklusu poročanja, ki je hkrati pomembna samoocena trenutnega stanja in razmislek o prihodnjih aktivnostih na nacionalni ravni, Center za svetovno dediščino pripravi pregledno poročilo in akcijski načrt na njegovi podlagi. S tem je vzpostavljen mednarodni kontekst, ki omogoča relevantno primerjavo in izmenjavo med državami, zlasti pa spodbudo h krepitvi strokovne in institucionalne usposobljenosti za implementacijo sistema svetovne dediščine. Poročanje temelji na regijskem pristopu, ki spodbuja sodelovanje med sorodnimi državami in odraža specifične značilnosti posamične regije. Letošnje leto so poročila pripravile države pogodbenice konvencije iz Evrope in severne Amerike, ki sestavljata regijo z največjim številom vpisov na seznam, velikim razponom relevantnih vprašanj in sodobnih izzivov.

Ob pripravi slovenskega poročila so se kot najpomembnejši izzivi za prihodnost pokazali:

• krepitev sistemov upravljanja območij svetovne dediščine, vključno s pripravo akcijskih načrtov in s poudarkom na ozaveščanju, sodelovanju skupnosti pri ohranjanju tako imenovane izjemne univerzalne vrednosti,
• krepitev strokovne usposobljenosti pristojnih služb in zagotavljanje stabilnih finančnih sredstev za upravljavce spomenikov in spomeniških območij, 
• presoje vplivov na dediščino, zlasti v urbanih središčih in v povezavi s prostorskim načrtovanjem, in razvojnimi načrti in  
• vpliv podnebnih sprememb ter priprava ukrepov za aktivno soočanje s posledicami na dediščino.

Ministrstvo za kulturo je skupaj s partnerji že obravnavalo nekatera izmed vprašanj, ki so v kontekstu svetovne dediščine izpostavljena na globalni ravni. Pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za Unesco je leta 2021 potekal simpozij o podnebnih spremembah in Svetovni dediščini.

Na ministrstvu smo mednarodnim politikam dodali še vidik trajnostnega zelenega prehoda in soočanja s podnebno krizo s pomočjo umeščanja obnovljivih virov energije. Ministrstvo je skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine pripravilo posvet "Kulturna dediščina in podnebna kriza".

V lanskem letu smo pripravili mednarodni simpozij o arhitekturni dediščini 20. stoletja in Unescovim mehanizmom presoje vplivov sodobnih posegov na dediščino.

Na podlagi aktualnega periodičnega poročila bosta lahko Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi službami bolje načrtovala in usmerjala politike in ukrepe za celovit pristop k ohranjanju in upravljanju kulturne in naravne dediščine.