Poplave - dodatna pojasnila o ustreznem ravnanju z živalmi in krmo
Ravnanje z domačimi oziroma rejnimi živalmi
Tam, kjer domače živali ali rejna živina niso bile neposredno prizadete zaradi poplav, je treba živalim zagotoviti ustrezno bivališče in ustrezno krmo. Vsa krma, ki je bila v stiku s poplavnimi vodami, se smatra kot neustrezna zaradi možnega mikrobiološkega, kemijskega ali fizikalnega onesnaženja, zato jo je treba ustrezno odstraniti. Opremo ali materiale, ki prihajajo v stik z domačimi in rejnimi živalmi, pa je treba pred ponovno uporabo ustrezno očistiti in razkužiti, če so bili v stiku s poplavnimi vodami.
V območjih, ki so še ogrožena oziroma poplavljena, je treba živali umakniti pred poplavnimi vodami oziroma zagotoviti pomoč, če so obtičale v poplavnem blatu. Živali je treba namestiti v suh prostor, odmaknjen od poplavljenih površin. Zagotoviti je treba ustrezno krmo in vodo. V primeru spremembe zdravstvenega stanja živali oziroma poškodb živali naj lastniki obvestijo svojega veterinarja, v primeru pogina pa pokličejo veterinarsko-higiensko službo. Če območje ni dostopno za veterinarja oziroma veterinarsko-higiensko službo ali nimajo na voljo krme in vode, naj lastniki o tem obvestijo pristojni štab civilne zaščite. Tudi v primeru, ko iz drugih objektivnih razlogov zaradi poplav rejci ne morejo poskrbeti za svoje živali, naj o tem obvestijo pristojni štab civilne zaščite.
Ravnanje s senom oziroma krmo
Seno: kjer je voda zmočila seno, je treba vse zmočeno seno odstraniti, ker ni primerno za krmo. To je treba storiti čim prej, da ne plesni sicer suho seno in da se prepreči samovžig sena. Mokrega sena se ne sme sušiti v prevetrovalnih napravah, ker lahko pride do samovžiga. Skladiščeno seno, za katerega obstaja možnost, da se je zmočilo ali je bilo dalj časa izpostavljeno vlagi, je treba vsak dan kontrolirati in meriti temperaturo. Če se segreva, je treba ukrepati.
Poplavljeni silosi: kakovost krme v silosih, ki so bili poplavljeni, je slabša. Iz silosov, v katere je vdrla voda, je treba odstraniti zmočeno silažo, če je to mogoče. Silaža, ki jo je zmočila voda, onesnažena s fekalijami, ni uporabna za krmo.
Poplavljene bale: če so bile bale v celoti potopljene, niso uporabne za prehrano živali, to še posebej velja za krave molznice. Če je v balo vdrla manjša količina čiste vode, bo silaža uporabna. Če so bile bale v onesnaženi vodi (gnojnica, fekalije) oziroma je v balo vdrla taka voda, pa take silaže ne smemo krmiti.
Glede krme velja, da se posledice poplav pokažejo pozneje v obliki plesnivosti, oprhnelosti in drugega kvarjenja. Mnogo manjša gospodarska škoda bo, če sumljivo krmo zavržemo, kot pa da z njo tvegamo, da živali zbolijo ali celo poginejo. Čim hitreje in nemudoma je treba iz krme odstraniti vlago. Voda za napajanje živali mora biti čista, brez primesi. Če se le da, živalim ne ponujamo vode, ki je motna in vidno onesnažena. Voda se lahko tudi klorira.
Za pomoč pri odločitvah, katera krma in voda je še ustrezna oziroma primerna za krmljenje živali, se kmetije lahko obrnejo na javno službo kmetijskega svetovanja in njihove specialiste za prehrano živali.
Območja vraničnega prisada
Na območjih, prizadetih zaradi poplav, se lahko nahajajo tudi območja vraničnega prisada, kjer obstaja potencialna možnost raznosa spor povzročitelja vraničnega prisada (Bacillus anthracis). Gre za bakterijo, ki na zraku tvori spore. Spore so zelo odporne in preživijo v okolju tudi 70 let in več. Lahko so prisotne v naravnem okolju (v zemlji) in se največkrat po močnem deževju (poplave) pojavijo na površinah (travnikih, pašnikih). Živali, ki se pasejo na površinah, onesnaženih s sporami, se lahko okužijo, zbolijo in tudi poginejo.
Na teh območjih se izvaja redno preventivno cepljenje živali pred pašo oziroma pred pričetkom krmljenja s krmo, ki izvira iz območij vraničnega prisada.
Prilogi:
