Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, državni sekretar mag. Marko Rusjan, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade dr. Kaja Širok, vodja Informacijsko-dokumentacijskega centra za dediščino na Ministrstvu za kulturo mag. Ksenija Kovačec Naglič in direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Jernej Hudolin so si včeraj ogledali škodo, ki je nastala na objektih kulturne dediščine in na arhivskem gradivu na Gorenjskem.

Najprej so obiskali enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki. Ob ogledu je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko povedala: »Tokratne poplave močno prizadele tudi kulturno dediščino. Enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki hrani zelo staro gradivo od začetka 16. stoletja dalje, temveč tudi upravno pravno gradivo iz upravnih enot, šol in bolnišnic. Sanacija arhiva bo zahtevna. Razmisliti pa moramo tudi o stavbah, kjer se takšno gradivo hrani. Kletni prostori gotovo niso najprimernejši, saj je to že tretja poplava, odkar je arhiv v teh prostorih. Škoda na arhivskem gradivu ima konkretne posledice za ljudi, ko potrebujejo gradivo pri postopkih, vse raziskovalce in druge uporabnike ter prihodnje generacije.« 

Direktorica Zgodovinskega arhiva Ljubljana dr. Zdenka Semlič Rajh je povedala, da so imeli nekaj sreče, saj njihovi prostori v Ljubljani niso bili poplavljeni, v enoti Škofja Loka pa so bili že prejšnji petek zjutraj na delu gasilci, ki so črpali vodo, tako da je bila intervencija takojšnja. Prav tako so se nemudoma odvzali zaposleni, ki so preprečili nastanek še večje škode. Poudarila je, da si z Ministrstvom za kulturo prizadevajo, da bi našli celostne rešitve za arhivske prostore: »Vzdrževanje gradiva v ustrezni vlagi in klimi je v starih stavbah praktično nemogoče.« 

Obe sta se zahvalili vsem zaposlenim, ki so takoj pričeli z reševanjem gradiva in tako preprečili še večjo škodo, in gasilcem, ki so že zjutraj pričeli s črpanjem vode. “Izkazana pa je bila velika solidarnost. Poplavljeno gradivo se najlažje ohrani tako, da se ga takoj zamrzne, potem pa se začne restavriranje. Iz arhiva so poplavljeno gradivo takoj prenesli v zamrzovalnike v supermarketu,” je poudarila ministrica dr. Asta Vrečko. 

V nadaljevanju obiska si je delegacija ob spremstvu direktorja Zavoda za kulturno dediščino Slovenije Jerneja Hudolina in sodelavk ter škofjeloškega župana Tineta Radinje ogledala še lokacijo, kjer je podivjana reka Sora odnesla Hudičevo brv, Spodnji trg, Loški oder ter Nacetovo domačijo v Puštalu.

Delegacija je obisk nadaljevala do Begunj na Gorenjskem. Tam si je ogledala škodo, ki je nastala na Ravnikarjevi ureditvi pokopališča talcem in v Gradu Kacenštajn in v okolici. Hudo škodo je utrpel del gradu, v katerem so prostori psihiatrične bolnišnice. Poleg škode na medicinski opremi je nastala tudi škoda na bolnišničnem arhivu. K sreči pa je ostal nedotaknjen Muzej talcev, ki je prav tako v prostorih Gradu Kacenštajn. Nedotaknjen je ostal torej del, kjer so bile med 2. svetovno vojno zaporniške celice, zdaj pa je tam muzej. Pred Gradom Kacenštajn sta delegacijo sprejela radovljiški župan Ciril Globočnik in direktor psihiatrične bolnišnice Begunje Mitja Logar. Ministrica dr. Asta Vrečko je po ogledu povedala: »Tukaj se je zgodila nepopisljiva katastrofa. Ponovno gre velika zahvala osebju, gasilcem in vojski, ki so že sanirali najhujše. Pri Gradu Kacenštajn gre tudi za dediščino, ki jo je potrebno sanirati. Hkrati pa je uničeno tudi arhivsko gradivo, ki so si ga že ogledali sodelavci Zgodovinskega arhiva Ljubljana in bodo še ocenili možnosti sanacije. Spomenik na grobišču talcev je delo arhitekta Ravnikarja, katerega leto obeležujemo letos. V tem letu bi morali spomenik obnoviti, zanj smo že zagotovili sredstva. Po avgustovski ujmi pa bo seveda potrebno pripraviti nov načrt sanacije tudi samega grobišča. Gre namreč za grobove, ki so si jih izkopali ljudje sami, talci, ki so bili nato ustreljeni. Ti grobovi so zelo plitki in na srečo ni prišlo do poškodb posmrtnih ostankov. Poleg tega, da gre za spomenik državnega pomena, je tudi prostor pietete, na katerega so domačini močno navezani, tu so vendarle pokopani tudi njihovi sorodniki. Sodelavci bodo sedaj najprej ocenili in pregledali škodo, nato pa predlagali nov načrt sanacije,” je v Begunjah še povedala ministrica.   

Direktor ZVKD Jernej Hudolin pa je pojasnil, da sodelavci ZVKD ob pomoči Ministrstva za kulturo po terenu ocenjujejo škodo: ”Zelo dobro imamo pokrito osrednjo Slovenijo, Gorenjsko, tudi zadovoljivo teren pokriva območna enota ZVKD Celje, težave so seveda še na Koroškem. Računamo, da bomo na ogled terena tja šli po 16. 8.” Hudolin je tudi poudaril, da je še prezgodaj za podajanje ocen o škodi.

V Mostah pri Komendi si je delegacija z Ministrstva za kulturo ogledala cerkev sv. Boštjana. Voda, pomešana z blatom, je v cerkvi segala meter in pol visoko. Stene so prepojene z vodo, zato je pričakovati, da se bodo sušile več mesecev. Takrat se bo šele izkazalo, kako huda je pravzaprav škoda in kako zahtevna bo obnova. Močno je poškodovana lesena cerkvena oprema. Da bi bile stene čim prej suhe, je Ministrstvo za kulturo v prvi fazi sanacije obljubilo namestitev razvlažilcev.

Škodo po poplavah bo ogromna, na Ministrstvu za kulturo pripravljamo vse potrebno, da bi bila ta čim prej ocenjena, kar bo tudi podlaga za oblikovanje ustreznega sanacijskega načrta.