Gradnja se je pričela v mesecu septembru 2020 in je obsegala gradnjo dve večjih objektov, gradnjo novega 1530 metrov dolgega predora Pekel in gradnjo novega viadukta Pesnica v dolžini 896 metrov, ki sta oba pripravljena za bodočo dvotirnost. Nov predor in viadukt sta nadomestila obstoječa objekta iz leta 1846, ki sta bila del Južne železnice od Dunaja do Trsta.

Posebnost zdaj najdaljšega železniškega viadukta v Sloveniji je ta, da je to prvi viadukt v Sloveniji, ki je bil grajen po konceptu integralnih železniških viaduktov brez ležišč. Nov viadukt Pesnica prečka Pesniško dolino na višini 15 metrov nad tlemi in je speljan čez avtocesto A1 Šentilj–Maribor, regionalno cesto R2-449 Pesnica–Lenart, potok Pesnica in Cirknica ter lokalno cesto. Poteka vzhodno od starega železniškega viadukta, na južni strani je navezan na nov predor Pekel, na severni strani pa na obstoječo železniško progo pred železniško postajo Pesnica.

Viadukt je širok 14,36 metra, ima 32 razponov, ki so v povprečju dolgi 28 metrov. Prečni prerez je oblike dveh reber širine od 1,8 do 2,2 metra, konstrukcijska višina preklade meri 2,30 metra. Statična dolžina viadukta je 896 metrov, med krajnimi osmi je razdeljena na devet delov, sedem daljših v dolžini 112 metrov in dva krajša z dolžino 56 metrov. Gradnje daljših vmesnih okvirjev so bile tudi ene izmed največjih in zahtevnejših, saj je bilo pri vsakem izmed teh okvirjev vgrajenih 1560 kubičnih metrov betona. V cel viadukt je bilo skupaj vgrajenih približno 20 tisoč kubičnih metrov oziroma za osem olimpijskih bazenov betona. V armaturi je štiri tisoč ton armiranenega jekla in 350 ton jekla za prednapenjanje.

Nov 1530 metrov dolg predor Pekel z 245 metrov dolgim reševalnim rovom je zgrajen severno od Maribora ter vzhodno od obstoječe železniške proge. Gradnja predora je potekala po glinenem laporju s tankimi, redkimi polami peščenjaka. Izkopna dela so potekala po novi avstrijski metodi izkopa (NATM metoda), ki je zasnovana tako, da hribino okrog območja izkopa obravnavana kot breme in hkrati kot nosilni obroč, ki to breme prevzame. Uspešna je predvsem zaradi svoje prilagodljivosti različnim hribskim razmeram, saj omogoča kar največjo izbiro gradbenih in izkopnih metod ter izvedbe predorske obloge. Pri izgradnji je bil prvič v Sloveniji za podpiranje izkopa uporabljen tudi mikroarmirani brizgani beton, ki omogoča hitrejšo gradnjo brez uporabe armature. Predor Pekel bo prvi predor v Sloveniji, ki bo popolnoma vodotesen. Eden izmed prelomih dogodkov je bila tudi izvedba preboja približno leto nazaj. Za preboj je bilo potrebnih 479 izkopnih dni oziroma 16 mesecev. Za izkop predora je bil uporabljen predorski bager in freza ter tudi miniranje. Za podpiranje predora je bil uporabljen stroj za nanašanje brizganega betona in vrtalni stroj za vgradnjo sider. Izkopanega je bilo 195.000 kubičnih metrov materiala. Za podpiranje so uporabili 30.000 kubičnih metrov brizganega betona in vgradili več kot 7000 sider. Novi železniški predor Pekel bo izboljšal varnost železniške proge Maribor–Šentilj, povečal njeno prepustno zmogljivost ter povečal hitrost proge na do 120 km/h, s čimer se bo skrajšal tudi potovalni čas.

Projekt zajema tudi gradnjo podvoza Pesnica, 11 opornih zidov, 2,5 kilometra protihrupnih ograj, cestne ureditve na severnem in južnem portalu predora Pekel ter na portalu reševalnega rova.

Do zaključka vseh del, predvidoma konec letošnjega oktobra, je treba dokončati še dela, ki jih ni bilo moč dokončati zaradi prevezave iz starega na novi tir. Dokončati je treba dela na južnem portalu predora Pekel, kjer je treba izvesti dela na reševalnem platoju, zaključiti z deli na opornih konstrukcijah, pri protihrupnih ograjah ter na cestnih ureditvah. Prav tako je treba zaključiti z demontažo starega tira in elementov vozne mreže ter dokončati cestne ureditve na tem delu.

Pogodbena vrednost ureditve nove trase na odseku Počehova–Pesnica z gradnjo novega predora Pekel in železniškega viadukta Pesnica bo znašala približno 120 milijonov evrov. Pogodba se izvaja v okviru projekta nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj–d. m., ki je ocenjen na 286,65 milijona evrov. Za izvedbo projekta je bilo zagotovljeno tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru Kohezijskega sklada v višini 114,7 milijona evrov in sofinanciranje iz Sklada za podnebne razmere v višini 13 milijonov evrov.

Na spletnem portalu Krajšamo razdalje je na voljo več informacij o železniški progi Maribor–Šentilj.

Na Youtube kanalu Direkcije za infrastrukturo je na voljo video posnetek vožnje prvega rednega vlaka.