Vsa razkužila niso namenjena in ne učinkujejo za vse primere, zato je treba pri njihovi uporabi upoštevati navodila in ostale podatke o uporabi.

Za razkuževanje po poplavah pridejo najbolj v poštev:

• razkužila za človekovo osebno higieno, v večini za razkuževanje rok, lahko tudi za ostalo nepoškodovano kožo (vrsta proizvodov PT1).
• razkužila za razkuževanje trdnih površin, prostorov (vključujoč zidove in tla), bazenov in bazenske vode, prezračevalnih sistemov, klimatskih naprav ter za razkuževanje tekstila, aparatov in druge opreme (vrsta proizvodov PT2). 

Vsa odobrena razkužila, dostopna na slovenskem trgu, so vpisana v register biocidnih proizvodov, ki ga vodi Urad Republike Slovenije za kemikalije. Nekatere aktivne snovi razkužil so na trgu lahko dostopne za druge namene (na primer varikina za pranje perila). Njihov primarni namen ni razkuževanje, zato ni nujno, da njihova uporaba zagotavlja ustrezno razkuževanje. Kemikalije lahko zaradi nevarnih lastnosti predstavljajo tveganje pri uporabi, tako za uporabnika kot tudi za okolico oziroma okolje. Razkužila zato vedno uporabljamo v skladu z navodili za uporabo. V navodilih za uporabo (na etiketi proizvoda) je navedeno, pod katerimi pogoji bodo razkužila učinkovita in varna za uporabo.

Razkuževanje površin

V primeru uporabe razkužil po poplavah, so ključni dejavniki, ki vplivajo na izbiro ustreznih razkužil za površine, sledeči:

• ciljni organizem:

Razkužila delujejo proti mikroorganizmom. Vsa razkužila za površine morajo imeti obvezno baktericiden učinek (delujejo proti bakterijam), v primeru uporabe v zdravstvu pa tudi učinek na kvasovke. Delovanje proti ostalim mikroorganizmom ni obvezno in je navedeno na etiketi le v primeru, da je bilo dokazano in ga proizvajalec želi navajati.

Za ukrepanje po poplavah je smiselno uporabiti razkužila s čim širšim spektrom delovanja, torej taka ki delujejo tudi proti plesnim in ostalim glivam (fungiciden učinek) in proti virusom (viruciden učinek).

• čas delovanja razkužila:

Čas delovanja razkužila je minimalen čas, v katerem razkužilo doseže učinek in je naveden na etiketi. Razkužila za površine delujejo najpogosteje v roku 5-15 minut, lahko tudi dalje do največ 60 minut. Če razkužilo deluje manj časa, kot je navedeno na etiketi, učinkovitost ni zagotovljena.

• stanje površin:

Razkužila za površine so lahko preizkušena na čistih ali/in umazanih površinah. Aktivne snovi v razkužilih lahko reagirajo z nečistočami na površini in to vpliva na zmanjšanje učinkovitosti razkužila. Zato je na etiketi navedeno, ali je potrebno površine pred uporabo razkužila očistiti ali ne.

V primeru poplav je smiselno uporabljati razkužila, ki delujejo na umazanih površine, ki jih predhodno ni potrebno (niti mogoče) očistiti.

• vrsta in koncentracija aktivne snovi:

Razkužila navadno vsebujejo eno ali lahko tudi več aktivnih snovi. Njihova koncentracija bistveno vpliva na učinkovitost razkužila.

Najprimernejša odobrena razkužila za površine vsebujejo predvsem naslednje aktivne snovi:

• aktivni klor (na primer sproščen iz natrijevega hipoklorita, klora, kalcijevega hipoklorita, hipoklorne kisline, z elektrolizo oziroma iz drugih prekurzorjev),
• alkoholi (na primer etanol, propan-1-ol, propan-2-ol),
• kisline (na primer mlečna kislina, perocetna kislina, nonanojska kislina),
• kvarterne amonijeve spojine (na primer ADBAC, BKC, DDAC),
• druge (na primer vodikov peroksid, KMPS, glutaraldehid).

Navedena koncentracija na etiketi je tista, pri kateri bo razkužilo učinkovito. V primeru da se le-te ne upošteva (npr. se razkužilo preveč razredči), učinek proti mikroorganizmom ne bo dosežen.

Na poplavljenih območjih se priporoča uporaba razkužil na osnovi aktivnega klora, vodikovega peroksida in KMPS oziroma alkoholov glede na vrsto površine (na primer zid, tla, oprema).

Razkuževanje rok

Roke praviloma razkužujemo le, kadar je to priporočeno s strani strokovnih služb zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni. Pred uporabo razkužil za roke je priporočeno roke umiti z vodo in milom, šele nato jih razkužimo.

Pri izbiri razkužil za roke, v primeru uporabe razkužil v/po poplavah, moramo biti še posebej pozorni na:

• ciljni organizem:

Razkužila za roke delujejo proti mikroorganizmom. Vsa razkužila za roke morajo imeti obvezno baktericiden učinek (delujejo proti bakterijam) in učinek na kvasovke. Delovanje proti ostalim mikroorganizmom ni obvezno in se navede na etiketi le v primeru, da so ga testirali in ga proizvajalec želi navajati.

Ob poplavah je smiselno uporabiti razkužila s čim širšim spektrom delovanja, torej taka ki delujejo tudi proti plesnim in ostalim glivam (fungiciden učinek) in proti virusom (viruciden učinek).

• čas delovanja razkužila:

Čas delovanja razkužila je naveden na etiketi in je minimalen čas, v katerem razkužilo doseže naveden učinek. Razkužila za roke delujejo hitro, najpogosteje v roku 30-60 sekund, proti virusom do 2 minuti. Če razkužilo deluje manj časa, kot je navedeno na etiketi, učinkovitost ni zagotovljena.

Algoritem izbire ustreznega razkužila.

Koristni povezavi

• Register biocidnih proizvodov, ki ga vodi Urad Republike Slovenije za kemikalije: Register biocidnih proizvodov na trgu RS - Zbirke | OPSI - Odprti podatki Slovenije (gov.si)
• Register biocidnih proizvodov na ravni EU, ki ga vodi ECHA (Evropska agencija za kemikalije) : Information on biocides - ECHA (europa.eu v angleščini)