Področje poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji se sooča s številnimi izzivi. Zaradi številnih deležnikov, ki imajo različne poglede na izzive in rešitve ter smer razvoja tega področja, je vsaka razprava, ki poskuša soočiti in zbližati različne poglede za oblikovanje konstruktivnih rešitev, dobrodošla. To je bil tudi eden od namenov razprave na 11. seji delovne skupine, da na podlagi vsebinske razprave dobimo dobra izhodišča in osnovo za oblikovanje predlogov rešitev v nacionalnem programu za naslednje desetletno obdobje, ki bodo plod čim širšega strokovnega soglasja.

Uvodoma so izhodišča za razpravo pripravili zunanji strokovnjaki: Darko Mali, Center za poklicno izobraževanje, dr. Klara Skubic Ermenc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in dr. Matej Forjan, direktor Šolskega centra Novo mesto.

Darko Mali je predstavil izzive in razvojne cilje poklicnega in strokovnega izobraževanja (PSI). Uvodoma je poudaril, da je potrebno PSI misliti skupaj s področjem izobraževanja odraslih, saj je izobraževanje odraslih bistveni element PSI in obratno. To je hkrati lahko tudi ena od usmeritev za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Med drugim je predstavil tudi predlog nekaterih razvojnih usmeritev na področju PSI:

• graditi enoten sistem PSI za mladino in odrasle;
• vzpostaviti mehanizme učinkovite karierne orientacije tako v osnovnih kot srednjih šolah;
• razvoj šolskega modela PSI, s katerim zasledujemo tako zaposlovanje kot nadaljnje izobraževanje, v ospredje stopa slednje;
• razmislek o ustreznem mestu programov PSI v srednješolskem izobraževanju;
• programske rešitve, ki so namenjene vertikalnemu in horizontalnemu prehajanju;
• ureditev izvajanja izobraževalnih in študijskih programov za izpopolnjevanje;
• zakonska in finančna ureditev izobraževanja odraslih;
• nadaljnji razvoj sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti.

Dr. Klara Skubic Ermenc je predstavila delovanje socialnega partnerstva v PSI s poudarkom na vajeništvu. Poudarila je, da je relativno malo sistematičnih strokovnih in raziskovalnih izsledkov o socialnem partnerstvu, je pa uvedba vajeništva spodbudila delo na tem področju. Med drugim je predstavila nekaj ključnih izzivov socialnega partnerstva:

• odsotnost celovitega in usklajenega mehanizma sodelovanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje s socialnimi partnerji, prešibko medresorsko sodelovanje in šibko zaupanje;
• ustni dogovori, zasebni stiki in mentaliteta posameznikov/institucij so bolj pomembni kot formalizirane procedure, zato so velike kakovostne razlike v izvedbi;
• potreba po drugačni delitvi odgovornosti za kakovost izvedbe vajeniške oblike izobraževanja med šolami in delodajalci;
• pomanjkanje ustreznega kadra za delegiranje članov v strokovne svete in druge komisije/organe.

Dr. Matej Forjan je predstavil izvajanje srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja za odrasle. Med drugim je predstavil nekaj predlogov rešitev na področju sistemskega urejanja, kadrov in programov na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja za odrasle:

• pravno-formalno urediti status izobraževanja odraslih (IO) na področju srednješolskega izobraževanja;
• izenačiti status rednega in izrednega izobraževanja IO in naj bo oboje del javne službe;
• 4-letna srednja šola naj bo standard, ki ga zagotovi država;
• odločitev o organiziranosti IO avtonomija srednje šole oziroma šolskega centra in zagotovitev sredstev in ustrezne kadrovske zasedbe;
• opredelitev kriterijev in normativov za kadre in njihovo stabilno financiranje;
• ustrezna opredelitev vstopnih kriterijev za učitelje za lažje pridobivanje dobrih kadrov iz gospodarstva;
• sistemski premislek o umestitvi različnih vrst programov, o njihovi povezanosti in stabilnem financiranju;
• potrebna je sodobna zasnova PSI tudi v IO, z več upoštevanja potreb gospodarstva/podjetij – ključno je sodelovanje vseh socialnih partnerjev.

V nadaljevanju je sledila razprava, kjer so sodelujoči na seji delovne skupine med drugim poudarili potrebo po učinkovitem partnerskem sodelovanju na področju PSI, ki sedaj ne deluje dobro. Medresorski dogovor bi bilo potrebno jasno definirati: kaj spada pod šolski resor, kaj pod ministrstvo za delo in kaj pod gospodarstvo, ki tudi nosi pomembno odgovornost za kvalitetno usposobljenost kadra. Pogreša se večja angažiranost delodajalcev. Dokler delodajalci ne prepoznajo v vajeništvu priložnost za svoje kadre, ne bo na tem področju ustreznega sodelovanja.

Velik izziv je privabljanje učiteljskega kadra iz gospodarstva, saj šole ne morejo nuditi pogojev, ki bi bili za njih dovolj privlačni. Učiteljski kader v PSI je raznolik, obstajajo različni izobrazbeni pogoji za različne vrste učiteljev: učitelji splošnih predmetov, učitelji strokovno-teoretičnih predmetov in učitelji praktičnega izobraževanja. Ne glede na to, od kod učitelji prihajajo, pa morajo imeti dvojno kompetenco: znanje na svojem strokovnem področju in pridobljene pedagoške kompetence. Zagotavljanje ustrezne izobrazbe učiteljev je pomembno, vendar smo trenutno na področju zagotavljanja kadra za strokovno-teoretične predmete in praktičnega izobraževanja v kriznih razmerah, ki terjajo drugačne rešitve kot v normalnih razmerah. Začasne rešitve, ki so posledica trenutnih kriznih razmer, pa ne smejo voditi dolgoročno v deprofesionalizacijo področja in tudi ne morejo biti izhodišče za pripravo dolgoročnih rešitev v nacionalnem programu, je bilo mogoče med drugim slišati v razpravi.

V razpravi so se sogovorniki dotaknili tudi financiranja srednješolskega izobraževanja odraslih in vprašanja prehodnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja. Zagotoviti bi bilo potrebno stabilno financiranje izobraževalcev odraslih in ne le organizatorjev izobraževanja odraslih, kot to velja sedaj. To bi moralo spadati pod javno službo. Sogovorniki so se tudi strinjali, da mora biti poklicno in strokovno izobraževanje odprt sistem, ki dijakom dopušča prehod na višje ravni izobraževanja, je pa potrebno zagotoviti enakovredne pogoje in enak izobrazbeni standard vsem udeležencem. Predvsem bi se moralo dosledno spoštovati 38. člen Zakona o visokem šolstvu, ki določa, da se lahko dijaki s poklicno maturo vpišejo na univerzitetni študij z istega strokovnega področja. To v preteklosti ni bilo dosledno spoštovano.

Naslednja seja delovne skupine je predvidena v torek, 5. septembra, konec septembra pa bo delovna skupina organizirala tudi javno predstavitev mnenj o  varnem in spodbudnem učnem okolju.