Gozdovi danes prekrivajo 58 odstotkov površine Slovenije. 70 odstotkov gozdov pa je vključenih v območja Natura 2000. Niz podatkov o površini gozdov, ki sega do leta 1875, ko je bilo na območju današnje Slovenije le 36 % gozda, kaže, da se površina gozda zadnja leta bistveno ne spreminja.  Krčitve zadnjih deset let v povprečju znašajo približno 400 ha letno. Zaskrbljujoče pa je krčenje že tako redkih nižinskih gozdov zaradi urbanizacije in intenzivnega kmetijstva.

Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država Evrope, v vrhu je tudi glede na povprečno hektarsko zalogo.

Gozd je zapleten ekosistem. Je obnovljiv vir,  ki pa se obnavlja počasi. Pomemben je za gospodarstvo, za ohranitev rastlinskih in živalskih vrst, predstavlja ponor ogljika in zagotavlja ekosistemske storitve, ki prispevajo k našemu zdravju in dobremu počutju.

Kaj ogroža gozd

Gozdove ogrožajo vedno pogostejši ekstremni vremenski dogodki kot so neurja, žled in suša, ki skupaj z boleznimi in škodljivci (na primer jesenov ožig, smrekovi podlubniki) in požari. Vse to  negativno vpliva na bilanco zaloge ogljika v gozdovih in na spremenjeno drevesno sestavo. Kar 28 odstotkov dreves je poškodovanih zaradi vremenskih pojavov in škodljivcev.

Tujerodne vrste v naših gozdovih zaenkrat predstavljajo en odstotek celotne lesne zaloge in težave povzročajo lokalno. Zaradi invazivnosti in podnebnih sprememb se težave lahko povečajo. Problematični sta robinija in veliki pajesen. Deli gozdov se zaradi gostega zeliščnega sloja tujerodnih vrst ne pomlajujejo naravno.

Ohranjanje občutljivega ravnotežja gozdnega ekosistema

Za ohranjanja biotske raznovrstnosti gozdov je zelo pomemben delež odmrlega drevja, ki se povečuje in je po podatkih Zavoda za gozdova leta 2020 znašal 19,8 m3 na ha (6,5 % lesne zaloge). Vendar gre v večini za tanko stoječe odmrlo drevje, delež debelega in srednje debelega (prsni premer nad 30 cm) pa je premajhen.

Z gozdovi v Sloveniji gospodarimo po načelih trajnosti, sonaravnosti in več namenskosti. Lastniki gozda morajo po določilih Zakona o gozdovih z gozdom gospodariti v skladu z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti saj s tem zagotavljajo uresničevanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozdov.

Golosek je v Sloveniji prepovedan, letno posekamo okoli 60 % prirastka.

Slovenija si je s podnebno strategijo zastavlja cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne izpuste oziroma podnebno nevtralnost. Strategija krepi trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi za povečanje odpornosti ter zagotavljanje celovite obravnave gozdov tudi v povezavi z novo strategijo EU o gozdovih ter s tem prispeva k usklajenosti ciljev na ravni EU z vidika blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam.

Primerno gospodarjeni, zdravi, odporni in stabilni gozdovi imajo pomembno vlogo pri blaženju in zmanjševanju posledic podnebnih sprememb. Prihodnji izziv je določitev ciljne mešanosti drevesnih vrst, ki mora biti prilagojena gozdnemu rastišču, vključevati mora prilagoditve podnebnim spremembam in hkrati upoštevati tudi pričakovanje lastnika, ki v gozdovih gospodari.

Pestrost Slovenije se odraža tudi v zastopanosti in številčnosti prostoživečih živalskih vrst. V Sloveniji poleg vrst, ki so razširjene drugod po Evropi, živijo tudi nekatere živalske vrste, ki so v večini evropskih držav že davno izginile, na primer velike zveri.

Za zdrav gozd lahko veliko naredimo tudi sami

• Preprečujmo razširjanje tujerodnih vrst.
• Postanite opazovalec in sporočajte podatke o tujerodnih vrstah v aplikacijo 'Invazivke'.
• Upoštevajmo gozdni bonton.
• Držimo se uhojenih poti, pse imejmo na vrvicah, s kolesi se vozimo le po gozdnih cestah,
• Nabirajmo le užitne gobe, ki jih poznamo.
• Gozdnih živali se ne dotikamo.

Podrobneje smo temo okolja in gozdarstva predstavili v osemnajstem poglavju (na straneh 385–402) Poročila o okolju v Sloveniji 2022 (pdf, 95 MB).