Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob tem opozoril, da je potrebno ob vsaki selitvi proizvodnje na vzhod zaradi nižanja stroškov pomisliti tudi na okoljski odtis, predvsem pa na posledice, ki jih imajo te odločitve na samozadostnost Evrope.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han se je včeraj na Blejskem strateškem forumu ponovno zahvalil za solidarnost in pomoč prijateljskih držav, kot tudi vseh sodržavljanov in podjetij. Opozoril je na komunikacijsko kampanjo, ki smo jo skupaj s partnerji javno agencijo SPIRIT Slovenija, Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve ter Uradom Vlade RS za komuniciranje začeli s tujimi javnostmi: »Želimo dati signal tujim dobaviteljem in kupcem, da naše dobavne verige delujejo. Ravno na današnji dan je stekla tudi skupna komunikacijska kampanja, v kateri skupaj s partnerji nagovarjamo tuje države in podjetja ter sporočamo, da slovensko gospodarstvo deluje normalno, kljub vremenskim izzivom, s katerimi se soočamo.«

»Sporočilo solidarnosti je v teh težkih časih dobro sporočilo, predvsem pa naj bo opomnik, da se bi tudi v dobrih časih morali več pogovarjati in več sodelovati – predvsem v politiki,« je bil jasen minister na popoldanskem panelu v organizaciji Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport z naslovom Evropsko trajnostno, industrijsko in inovacijsko vodstvo.

Panel Evropsko trajnostno, industrijsko in inovacijsko vodstvo

Razpravo o vlogi, ki jo bosta v prihodnosti igrala Evropa in njeno gospodarstvo ter o tem, kaj moramo narediti, da ostanemo konkurenčni, je moderiral državni sekretar Matevž Frangež. Ta je uvodoma povedal, da se je slovenska vlada hitro odzvala na stisko pri ljudeh in gospodarstvu, ki so jo povzročile poplave in z interventno zakonodajo omogočila hitrejšo sanacijo, likvidnostne ukrepe za podjetja in potrošnike ter povračila plačila tistim, ki so pomagali sanirati posledice poplav v podjetjih ali so bili zaradi tega nezmožni delati. »Te poplave so zgolj opomnik, da se to lahko zgodi vsakemu in kadarkoli. Zelo verjetno se ravno sedaj nekje zopet dogaja, zato je pogovor o naši skupni prihodnosti več kot na mestu.«

Panelistom je provokativno izhodišče podala umetna inteligenca v podobi Hermana Potočnika Noordunga: »Zemlja je v vesolju unikum. Ohranite jo!« S tem je tudi začrtal razpravo v smeri bolj trajnostnega poslovanja in uporabe znanja, virov ter povezav med podjetji in državami za konkurenčen boj na globalnem trgu, a obenem skrbi za okolje.

Slovenija, kot zanesljiva partnerica, lahko prispeva k krepitvi trajnostnega razvoja. Imamo nešteto odličnih podjetij, ki odločno stopajo po poti trajnostnega razvoja, povečujejo energetsko učinkovitost in prevzemajo krožne poslovne modele. Slovenija se vse bolj osredotoča na privabljanje najbolj inovativnih podjetij na svetu za povečanje pomena svojega središča za raziskave in razvoj, nujno pa bo povečati sredstva v ta namen. Slednje je izziv za vso Evropsko unijo – tu Slovenija ni posebnost.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je na panelu opozoril, da se moramo »vsakič, ko se odpovemo delu proizvodnje in jo izvozimo drugam, vprašati, kakšen odtis na okolje in kakšne posledice na samozadostnost smo s tem povzročili.«

Na pomen vlaganja v soseščino je opozorila tudi Maive Rute, namestnica generalnega direktorja Generalnega direktorata za notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP z Evropske komisije. Dejala je, da samozadostnost Evrope konstantno upada ter navedla osupljiv podatek: »Od leta 1995 smo za 21-krat povečali izvoz dobrin iz Kitajske v EU.« Opozorila je tudi na 400 milijard evrov visok deficit s Kitajsko ter pozvala, da je čas za industrijski preporod Evrope: »Smo industrijska regija, imamo dobre razloge in temelje za industrijski preporod.«

Lilyana Pavlova, podpredsednica Evropske investicijske banke je dejala, da Evropi pri financiranju manjka drznosti, in potegnila vzporednice z ZDA, kjer imajo skoraj sedemkrat več samorogov (zagonskih podjetij, ki so vredna več kot milijardo evrov). "Pri financiranju moramo biti hitrejši, pripravljeni na tveganje in bolj drzni." Obenem je opozorila na nujnost vlaganja v znanja in raziskave – zanj moramo zagotoviti 3,5 %  bruto domačega proizvoda EU. Kot pravi Pavlova, bodo za zeleni prehod nujni trije dejavniki – zadostna sredstva, usposabljanje ljudi ter korenita debirokratizacija.

Panelisti so opozorili tudi na pomen in moč povezovanja. Nekdanji predsednik vlade Bolgarije in soustanovitelj gibanja We Continue the Change Kiril Petkov je tako dejal, da se konkurenca ne bije več med podjetji, temveč med grozdi. »Ključni primanjkljaj Evrope so meje in neenotnost. Nemogoče je tekmovati s Kitajsko, ki meja ne pozna in usklajeno deluje," je opozoril. Petkov je opozoril tudi na neizkoriščen potencial evropskih zagonskih podjetij in dejal, da mora biti financiranje teh povezano s potrebami trga, predvsem pa vidi potrebo po skupnem evropskem trgu in skupnosti zagonskih podjetij.

Milan Chrenko, minister za okolje Republike Slovaške, je ob tem izpostavil pomen usmerjenega in premišljenega financiranja zelenega in digitalnega prehoda, ki prav tako terja usklajene akcije, še prej pa strateške odločitve.

Uvodničar Rihard Saynor, izvršni direktor Sandoza, je spomnil, da so »strategije brez strokovnjakov slabe«. Politiko in gospodarstvo je pozval k tesnejšemu sodelovanju s strokovnjaki in naglasil, da vlaganja v znanje nikoli ne smejo biti tretirana kot stroški – vedno kot naložbe za prihodnost. Tudi Saynor je naglasil pomen povezovanja s tem, ko se je navezal na pandemijo, kjer smo bili pogosto, kot pravi, priča nacionalističnim odločitvam, potrebovali pa smo odločitve za dobro širše skupnosti.

Da smo priča različnim dimenzijam sprememb, tako okoljskim, kot tehnološkim, družbenim, političnim in varnostnim, je dejal Mirek Dušek, izvršni direktor Svetovnega ekonomskega foruma. Spomnil je, da je leto 2023 eno najpočasnejših let v kontekstu globalne rasti, in da se celotno svetovno gospodarstvo sooča z velikimi izzivi. Ob tem je opozoril, da »zeleni in digitalni prehod ne bosta linearna – v resnici ne vemo, kam gremo, zato sta znanje in prilagodljivost ključna.«

Bilateralna srečanja

Ob robu prvega dne Blejskega strateškega foruma se je minister Matjaž Han sestal s številnimi ministri, gospodarstveniki in predstavniki svetovno gledano pomembnih organizacij. Z ministrom za zunanje zadeve Republike Koreje Parkom Jinom se je pogovarjal o možnostih tesnejšega sodelovanja z Republiko Korejo, ki je ena vodilnih v četrti industrijski revoluciji. Eno izmed perspektivnih področij sodelovanja je prav gotovo avtomobilska industrija.

Direktorici Svetovne turistične organizacije Alessandro Priante je minister Han predstavil, okrevanje slovenskega turizma po pandemiji, Priantejeva pa je v mednarodno javnost podala jasno sporočilo, da je Slovenija po uničujočih poplavah izjemno varna in turistično zanimiva destinacija, Vlada Republike Slovenije pa zelo uspešno sanira škodo na poplavljenih območjih.

Nenazadnje se je minister sestal tudi z najvišjimi predstavniki Sandoza in Leka z izvršnim direktorjem Sandoza Richardom Saynorjem na čelu. Pogovarjal se je o njihovih razvojnih projektih v Sloveniji. Kot je na panelu o prihodnji konkurenčnosti Evrope dejal Richard Saynor, je Slovenija izjemno privlačna destinacija za investicije predvsem zaradi svoje geostrateške lege in infrastrukture ter predvsem znanja slovenskega kadra. Tako je odlična lokacija za raziskovalne in razvojne oddelke velikih korporacij, je pritrdil.

Državni sekretar Matevž Frangež se je ob robu uradnega programa Blejskega strateškega foruma srečal s podpredsednico Evropske investicijske banke Lilyano Pavlovo. Predstavil ji je ukrepe za pomoč gospodarstvu po poplavah in izpostavil, da Slovenija tudi po največji ujmi v zgodovini naše države ostaja zanesljiv in trden partner v mednarodni dobavni verigi – tako v avtomobilski kot v drugih industrijah. V pogovoru sta ocenila, da obstaja velik potencial za preboj trajnostnega ekosistema v času, ko gospodarstvo doživlja eno največjih transformacij. 

Prav tako se je državni sekretar na delovnem kosilu sestal z Maive Rute, namestnico generalnega direktorja GD GROW pri Evropski komisiji. Strinjala sta se, da je zaradi številnih izzivov pred evropskim in slovenskim gospodarstvom čas za oživitev evropske industrijske politike, ki bo sposobna odgovoriti na strateške potrebe evropske družbe in globalnih sprememb, kar sta naslovila tudi na že omenjenem na panelu Evropsko trajnostno, industrijsko in inovacijsko vodstvo.