Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar Krajčič: »Zadruge so ključen del povezovanja deležnikov v dobavni verigi.«

Zadružniki, prašičerejci, rejci drobnice, kmetijsko živilsko šolstvo, zamejski Slovenci in avstrijska Štajerska so bili danes v ospredju petega dne na sejmu AGRA. Ministrstvo je organiziralo posvet o finančnih instrumentih v kmetijstvu, okrogli mizi o trajnostni živinoreji ter izzivih digitalizacije v agroživilstvu, potekalo pa je tudi srečanje zamejcev v organizaciji AGRASLOMAK.

Svoj današnji dan na sejmu je državni sekretar dr. Darij Krajčič začel ob kavi z naključnimi obiskovalci sejma in ob dobrotah, ki so jih pripravili dijaki Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Šolskega centra Ptuj. Danes so imeli osrednji dogodek zadružniki, ki so organizirali osrednjo slovesnost in podelitve priznanj Zadružne zveze Slovenije. Dogodka se je udeležil državni sekretar dr. Darij Krajčič, ki je v svojem nagovoru poudaril, da se je pomen zadrug v zadnjem času zelo izpostavil, saj zagotavljajo pridelke in surovine slovenskega porekla po katerih potrošniki zelo povprašujejo. Ob tem je dodal: »Vlogo zadrug  vidim v odkupu, pogajanju, sklepanju dolgoročnih pogodb in kot ključen del povezovanja vseh deležnikov v dobavni verigi. Predstavljajo pogod in vzvod za razvoj slovenskega kmeta in kmetijstva. Kmetije, ki se vključijo v zadrugo, imajo boljši dostop do trgov, nižje obratovalne stroške, boljše upravljanje s tveganji in možnost za sodelovanje pri vodenju zadruge.«

Današnji dan na sejmu je bil posvečen tudi avstrijski Štajerski, zato so organizirali posvet na temo biomase. Državni sekretar Krajčič je udeležencem predstavil škodo, ki so jo v zadnjem obdobju ujme povzročile v kmetijskem, gozdarskem in ribiškem sektorju. Pohvalil je solidarnost državljanov in pomoč drugih držav ter dodal, da bi se lahko le to uporabilo kot zgled v ostalih državah. Sledilo je srečanje s predstavniki zamejskih kmetijskih organzacij AGRASLOMAK. Predstavniki iz vseh štirih sosednjih držav so državnemu sekretarju predstavili stanje in izzive s katerimi se trenutno soočajo, posebej pa so ponudili pomoč v krmi, informirali pa so ga tudi o do sedaj zbranih sredstvih s strani kmetijskih zamejskih organizacij Italije in Avstrije.

Popoldan se je državni sekretar dr. Darij Krajčič udeležil predstavitve intervencij in dela na področju mladih kmetov. Izpostavil je, da se ministrstvo zaveda, da je potrebno mladim kmetom ponuditi ugodno okolje v katerem bodo lažje razvijali svoje znanje: »Mladi kmetje ste nosilec razvoja slovenskega kmetijstva. Računamo na to, da boste v prihodnosti pridelovali in na slovenskem trgu nudili varno hrano. Mednje spadajo tudi inovacije, ki vodijo v bolj kvalitetno življenje za vse nas.« Predstavniki ministrstva so podrobneje predstavili tudi ukrepe za mlade v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027.

Na razstavnem prostoru ministrstva so bili dopoldan skupaj s Slovenskim regionalno razvojnim skladom predstavljeni finančni instrumenti v kmetijstvu. Z njimi v Sloveniji uvajamo mikroposojila in portfeljske garancije s subvencijo obrestne mere in kapitalskim znižanjem kot novo obliko podpore za mlade kmete in majhne kmetije. Finančni instrumenti jim bodo omogočili boljši dostop do finančnih virov s ciljem spodbujanja njihove rasti, razvoja, izboljšanja tekočega poslovanja pa tudi obnove škode po nesrečah. V obdobju 2023 – 2027 bo razpisanih skoraj 37 milijonov evrov ugodnih posojil. Popoldne je potekala okrogla miza z naslovom »Trajnostna živinoreja za trajnostne prehranske sisteme«. Sogovorniki so bili Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijsvo, Dr. Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije, Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Rok Žabjek, kmetija Žabjek. Generalna direktorica je v svoji intervenciji poudarila, da je potrebno percepcijo besede trajnost spremeniti: »Tranost ima tri elemente okoljskega, ekonomskega in družbenega. Kmetje se ustrašijo trajnosti saj to razumejo zgolj kot usmerjanje v okoljski element. To se mora spremeniti saj je slovenska živinoreja Trajnostna živinoreja pomeni urevnotežen pristop k bolj okoljskim vsebinam, ohranjati se mora tudi družbeni vidik, in pa ekonomski, torej kako kmetje od tega živijo. Brez ravnotežja med vsemi vidiki zadev ne moremo peljati naprej.«

Popoldanski del dogajanja na razstavnem prostoru ministrstva je zapolnil posvet z naslovom Priložnosti in izzivi digitalizacije v slovenskem agroživilstvu. Med sodelujočimi sta bila tudi državni sekretar dr. Krajčič in državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić. Dr. Krajčič je v svoji intervenciji predstavil projekte digitalizacije, ki se trenutno izvajajo v okviru načrta za okrevanje in odpornost in poudaril, da si z novimi aplikacijami želijo olajšati delo: »Napredne tehnologije lahko pomagajo izboljšati učinkovitost in produktivnost kmetijski operacij, zmanjšati negativni vpliv kmetijstva na okolje in izboljšati kakovost hrane. Prav tako so lahko kmetom v pomoč pri sprejemanju odločitev, zmanjšanju stroškov in povečanju konkurenčnosti.« Državna sekretarka Aida Kamišalić Latifić je udeležencem predstavila ukrepe, ki jih ministrstvo izvaja ali so v pripravi s področja digitalne preobrazbe. Ob tem je dodala: »Vsi navedeni ukrepi morajo ponuditi celovito podporo pri digitalnem prehodu in delovati v sinergiji, da dosežemo čim večje učinke. Pri tem je pomembno upoštevati lokalne razmere, potrebe in izzive posamezne regije.«

Predstavnik ministrstva Franc Veršič se je udeležil strokovnega posveta Izzivi in priložnosti rokodelstva na področju kmetijstva. Izpostavil je, da rokodelstvo vzpodbuja medgeneracijsko povezovanje ohranjanje tradicionalnega znanja in prenaša rokodelsko  znanje v naslednje rodove. V nadaljevanju se je udeležil tudi podelitve priznanj rejcem drobnice. V nagovoru je poudaril, da je relief Slovenije za rejo drobnice idealen. Ob tem pa je dodal:  »Ne gre spregledati, da bo to dejavnost težko izvajati brez povezovanja deležnikov. Skozi povezave bo potrebno združiti moči vseh poslovnih funkcij in na trgu nastopati organizirano.«

Zadnji dan mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA bo namenjen pridelovalcem zelenjave, semenarjem ter sejemskim vrtovom. Na razstavnem prostoru ministrstva bo potekala okrogla miza z naslovom »Afriška prašičja kuga – odgovornost za kmeta in vse prebivalce«.