Skoči do osrednje vsebine

Razstava "Poznaš sovražnika bolje kot svojega prijatelja?"

Od 1. septembra je na travniku pred Gruberjevo palačo v Ljubljani in na spletu na ogled postavljena razstava »Poznaš sovražnika bolje kot svojega prijatelja? Sledenje, razvrščanje in nadzor s pomočjo kartotek (1920–1980)«. Priložnostna razstava skozi ohranjeno arhivsko gradivo različnih kartotek, nastalih med 1920 in 1980, na desetih panojih obravnava nadzor nad prebivalstvom na Slovenskem.

Poznaš sovražnika bolje kot svojega prijatelja? Sledenje, razvrščanje in nadzor s pomočjo kartotek (1920–1980)

Vzgibi za zbiranje in urejanje podatkov so zelo raznoliki, segajo od vsakodnevnih človekovih opravil pa vse do nadzora s strani represivnih organov. Tokrat v Arhivu Republike Slovenije predstavljamo kartotečni način razvrščanja podatkov.

Ne moremo zanikati, da je težnja po sledenju ljudem kdaj pa kdaj bolj izražena. Na razstavi obravnavana obdobja – od Kraljevine Jugoslavije, druge svetovne vojne in povojne Jugoslavije – narekujejo predvsem kartoteke represivnih in obveščevalnih organov in so dober primer nadzora nad ljudmi. Nastajale so v vseh omenjenih obdobjih in ob vseh nasilnih procesih, ki so se tedaj odvili. Predstavljajo nam preganjanje nasprotnikov v času Kraljevine Jugoslavije, nasilje druge svetovne vojne ter povojni obračun s kolaboracijo in dejanskimi ali domnevnimi nasprotniki novih oblasti.

Praviloma usoda uvrščenega v tovrstno kartoteko ni bila lahka. Bil je pod budnim očesom vojaških ali policijskih oblasti, nenazadnje obveščevalnih ali celo strankarskih organov. Med vojno srečamo kartoteke vpoklicanih, padlih, pogrešanih, dezerterjev, političnih somišljenikov in nasprotnikov, optantov, razlaščenih, preseljenih, izgnanih, interniranih, zaprtih, pomorjenih in drugače preganjanih civilistov. Najdemo tudi kartoteke, ki sta jih ustvarili bodisi fašistična bodisi nacistična stranka. Neposredno po vojni se v kartotekah najdejo podatki o repatriirancih iz koncentracijskih taborišč, prisilnega dela in vojnega ujetništva, več pa je posvečenih taki ali drugačni vpetosti ljudi v povojne – zlasti politične – zgodovinske tokove.

Kartoteke nam na enem mestu ponujajo zelo zgoščene podatke, hkrati pa so slikovite in namigujejo na zgodovinske tokove, ki so se odvijali v ozadju. Vse kartoteke, slogovno in vsebinsko raznolike, v Arhivu Republike Slovenije sicer niso enako dobro ohranjene, nekatere le fragmentarno, a kljub temu poskrbijo, da ne rabelj ne žrtev nista več brezimna, temveč izstopita iz sence statističnih podatkov.