Ministri EU so prva dva dneva namenili terenskim ogledom dobrih praks na področju kmetijstva in vinogradništva. Med drugim so obiskali Univerzo v Cordobi ter si ogledali poskusna polja in tudi njihovo edinstveno banko oljčnih dreves različnih sort. Seznanili so se tudi s poljskimi poskusi, pomembnimi za prihodnost kmetovanja. Le-ti upoštevajo digitalizacijo v panogi kot tudi trajnostni vidik kmetovanja ter zasledujejo ekonomiko. V nadaljevanju so si delegacije ministrov ogledale tudi pridelavo tradicionalnih vin v tem območju.

Danes, zadnji dan neformalnega zasedanja, so ministri EU razpravljali o novih tehnologijah za bolj trajnostno in odporno kmetijstvo. Špansko predsedstvo je namreč identificiralo spodbujanje novih tehnologij kot eno izmed prioritet v programu dela, saj bo to EU pomagalo ostati v ospredju na vseh področjih tehnologije in inovacij, povezanih s kmetijsko-živilskim sektorjem, vključno z novimi genomskimi tehnikami.

Slovenija pozdravlja razpravo na temo novih tehnologij za spodbujanje prehoda k bolj trajnostnemu in produktivnemu modelu, prilagojenemu izzivu podnebnih sprememb. »Da pa bi vse te nove tehnologije lahko uporabili v širšem obsegu je treba nasloviti omejevalne dejavnike in upoštevati različna izhodišča kmetijskih pridelovalcev ter realnosti kmetijskih sektorjev v državah članicah. Ključna je nadgradnja izobraževalnih sistemov ter krepitev prenosa inovacij v prakso. Pri tem moramo postaviti kmete in njihove potrebe v ospredje«, je v razpravi poudarila ministrica Irena Šinko. Izpostavila je tudi nujnost razvoja strateško razvojno-inovacijskih partnerstev na področju hrane, večji poudarek primarni pridelavi, zagotovitev ustreznejšega plačila za trajnostno pridelane proizvode ter krepitev lokalnih in kratkih dobavnih verig.

»Potencial teh novih tehnik je velik in bi lahko pomembno prispeval k trajnostnim agroživilskim sistemom. Za Slovenijo je ključno, da se upošteva načelo previdnosti ter celovito nasloviti tako koristi kot morebitna tveganja, ki jih nove tehnologije prinašajo. Potrebujemo pa tudi usklajena pravila in ukrepe za preprečevanje vplivov novih tehnik na zdravje ljudi, živali in na okolje, kot tudi na druge načine pridelave. Dolgoročno ne smemo ogroziti trajnostne proizvodnje in varnosti hrane oziroma obstoja konvencionalnega in ekološkega kmetijstva. Prav tako pa mora biti z bodočo zakonodajo EU zagotovljena transparentnost, in sicer z obveznim označevanjem prisotnosti tovrstnih proizvodov, njihova sledljivost in s tem ohranjena osnovna pravica potrošnikov do informiranja in izbire«, je v razpravi še dodala ministrica Irena Šinko.

Ob robu srečanja kmetijskih ministrov EU se je ministrica Irena Šinko z delegacijo srečala tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo Januszom Wojciechowskim.

Na sestanku, ki je potekal na pobudo Slovenije, je ministrica seznanila komisarja s stanjem v kmetijskem sektorju v Sloveniji po nedavnih ujmah. Izpostavila je, da je Slovenija takoj po ujmi pričela zbirati podatke o nastali škodi. Podatki kažejo na izredno visoko škodo na objektih, mehanizaciji, kot tudi na zalogah repromateriala, krme, semen, pri oddaji mleka in pri drugih pridelkih. S težavami se sooča celotno prizadeto območje, na katerem je poškodovanih skoraj 3000 kmetijskih gospodarstev. Poškodovana so tudi kmetijska zemljišča zaradi poplavljenosti, nanosov in erozije materiala, kot tudi zaradi velikega števila plazov na tem območju. To so območja z neugodnimi dejavniki za kmetovanje in manjšimi kmetijami, kar še otežuje njihov položaj. Mnoga kmetijska gospodarstva so izgubila vse objekte, stroje, hiše in zemljišča, tem je v prvi vrsti potrebno najbolj pomagati. Za sanacijo škode na prizadetih kmetijskih območjih in z namenom ohranjanja kmetovanja je ministrica zaprosila za pomoč tudi Generalni direktorat za kmetijstvo.

Komisar je poročanje kmetijske ministrice pazljivo poslušal in izrazil razumevanje težav, v katerih se je znašla Slovenija, prizadetim pa izrekel sočustvovanje ob hudi nesreči. Zagotovil je, da bo Komisija sodelovala pri odpravljanju težav z orodji, ki so v njeni pristojnosti: ob spremembah Programa razvoja podeželja 2014-2020 in Strateškega načrta 2023-2027 ter izjemne pomoči iz kmetijske rezerve. Zaradi nujnosti hitrega ukrepanja je komisar obljubil čim hitrejšo odzivnost Komisije in fleksibilnost pri potrjevanju sprememb programskih dokumentov.

Slovenija bo o škodi po ujmah poročala tudi na naslednjem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo (18. september 2023) v okviru točke Razno.