Bančni sektor je bil sprva pozvan, da v nastali situaciji upošteva težke okoliščine, v katerih so se znašli nekateri njihovi komitenti, in da naj banke aktivno pristopijo k reševanju njihovih težav.

Bančni sektor se je takoj po ujmi odzval z določenimi aktivnostmi in predlogi, ki jih pozdravljamo. Zlasti pomembna je podpora strankam z odlogi plačila obveznosti iz kreditnih pogodb, tudi nove linije bolj ugodnih in enostavnejših posojil, nezaračunavanje stroškov nekaterih storitev ter donacije bank humanitarnim organizacijam. Z namenom iskanja dodatnih možnosti vključitve bančnega sektorja v odpravo posledic avgustovskih poplav je bilo z bankami in Banko Slovenije opravljenih več pogovorov.

V skladu s temi pogovori je bil prvi ukrep vlade, da se zaradi zagotavljanja enake in takojšnje obravnave vseh kreditojemalcev pri bankah v interventnem zakonu določi zakonska podlaga za ureditev odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb. V naslednjem paketu interventne zakonodaje pa se bo, glede na izkazane potrebe, lahko sledilo tudi določenim predlogom bank, na primer o zakonski ureditvi moratorijev z državnim poroštvom za ohranitev bonitete kreditojemalcev in ureditvi poroštva države za posebej ugodno dolgoročno financiranje obnove domov fizičnih oseb s fiksno obrestno mer pod ravnijo evropske medbančne obrestne mere (angleško Euro Interbank Offered Rate – EURIBOR).

V zadnjem času je potekal še posebej intenziven dialog vlade z bančnim sektorjem in Banko Slovenije o možnem sodelovanju bank pri financiranju državnega solidarnostnega sklada, namenjenega financiranju škode po poplavah in zemeljskih plazovih. Predlogi bank so bili dani predvsem v smeri njihovega vplačevanja prostovoljnih prispevkov. V primeru zakonske ureditve pa je bilo najbolj izpostavljeno upoštevanje različnih položajev posameznih bank, vpliv na njihovo prihodnje poslovanje, časovna omejitev ukrepov ter upoštevanje kapitalskih zahtev bank.

V iskanju najprimernejše rešitve so bile preučene primerjalno pravne rešitve obdavčevanja bank v drugih državah, opravljene so bile analize Ministrstva za finance, vezane na  finančne podatke o poslovanju bank, pridobljene so bile tudi analize Banke Slovenije glede vpliva in pogojev, ki jih je v primerih nalaganja dodatnih davčnih bremen bankam potrebno upoštevati.

Zavedamo se, kako pomemben del finančnega sistema so banke in kakšno vlogo ima njihovo poslovanje za finančno stabilnost države. Ob upoštevanju trenutnega stanja v slovenskem bančnem sistemu so banke v Sloveniji v letu 2022 povečale svojo dobičkonosnost, dobički pa se povečujejo tudi v prvem polletju leta 2023. Razlogi so predvsem v naraščajočih posojilnih obrestnih merah ter ohranitvi nizkih depozitnih obrestnih mer ob hkratnem nadaljevanju nizkih neto oslabitev in rezervacij. Dobičkonosnost bank se torej še naprej povečuje in presega povprečje predhodnih let.

Evropska centralna banka (ECB) pa je za september 2023 napovedala tudi ponovno zvišanje obrestne mere, kar bo na kratek rok lahko še dodatno pozitivno vplivalo na dobičkonosnost bank.

Na podlagi vsega navedenega je bila sprejeta odločitev, da se pristopi k dodatni začasni obdavčitvi bank, in sicer v višini 0,2 odstotka bilančne vsote za obdobje pet let. Predlog je bil oblikovan tudi ob upoštevanju mnenja ECB (primer španske ureditve obdavčitve), da odločitev za obdavčitev bank zahteva predhodno analizo vpliva takšne dodatne obdavčitve na stabilnost finančnega sistema. V tej zvezi je bilo tako izvedeno posvetovanje z Banko Slovenije in oblikovan omenjeni predlog, ki je sprejemljiv tudi z vidika vpliva na bančni sektor in širše finančne stabilnosti. Pri tem je bilo prav tako upoštevano opozorilo ECB o španskem primeru, da z dodatno obdavčitvijo zbrana sredstva ne bi smela biti namenjena pokrivanju primanjkljaja državnega proračuna, ampak da morajo biti sredstva porabljena namensko. Tako bo  predlagano, da bo dodatna obdavčitev bank vir sredstev v Skladu za obnovo Slovenije (SOS sklad), iz katerega se bodo tudi zagotavljala nepovratna in povratna sredstva za financiranje prebivalstva, gospodarstva in infrastrukture za saniranje škode po poplavah. V smeri zagotavljanja sorazmernosti ukrepa dodatne obdavčitve bo opravljen še razmislek,  da se pri odmeri davka upoštevajo na primer tudi že plačana prostovoljna vplačila bank v SOS sklad oziroma vplačila prispevkov bank za omenjeni sklad iz naslova solidarnostnih delovnih sobot ali solidarnostnega prispevka.

Napovedana začasna obdavčitev bank bo hkrati z drugimi ukrepi, ki posegajo na bančno področje, pravno urejena v zakonodajnem paketu, ki bo naslovil sistemske ukrepe za odpravo posledic največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije.

Razumemo, da je bančni sektor zadržan do novih davčnih obremenitev, a vseeno si kot vlada želimo, da bo, kar nenazadnje izhaja tudi iz skupnih pogovorov, tudi sam razumel situacijo in upoštevaje sistemsko vlogo, ki jo ima v finančnem in širšem gospodarskem prostoru, pomembno prispeval k obnovi Slovenije po nedavni naravni katastrofi.