Projekt podpira tudi 40 mednarodnih partnerjev, slovenski del programa bo potekal na Institutu Jožef Stefan.

»Omenjeni program predstavlja priložnost za slovensko gospodarstvo, ki lahko na ta način pride do mladega, usposobljenega kadra, ki se bo lahko zaposlil tako v gospodarstvu kot v raziskovalnih institucijah,« je dejala Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. »Študentje podiplomskega študija bodo lahko prispevali k hitrejšemu tehnološkemu razvoju in izboljšanju življenja na sploh – predvsem z vidika zdravja, pa tudi razvoja različnih visokotehnoloških rešitev in naprav, ki se lahko uporabijo tudi na drugih področjih.«

Pomen programa za slovensko gospodarstvo

Slovenska vesoljska pisarna skrbi za podporo vesoljskemu sektorju, ki se v Sloveniji hitro razvija. Slovenija je aktivna pridružena članica Evropske vesoljske agencije (angleško European Space Agency – ESA), ki si prizadeva za polnopravno članstvo. Eden od programov, v katerega je vključena Slovenija, je tudi Program človeških in robotskih raziskav ESA, v katerega smo vstopili predvsem zaradi aktivnosti Instituta Jožefa Stefana na področju raziskav, ki simulirajo adaptacijo fizioloških sistemov na breztežnost (angleško bed rest studies). Rezultat tega je človeška centrifuga v Planici, skupni projekt Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Instituta Jožefa Stefana in Ese, ki je ena od treh na območju ESA. V projekt sta vključeni tudi Francija in Nemčija, državi, ki sta med vodilnimi akterji na področju vesolja. Tovrstno sodelovanje lahko poveča prepoznavnost Slovenije in njenega gospodarstva ter tako odpira nove priložnosti za gospodarsko in tehnološko sodelovanje.

»Podiplomski program SpaceMed pomeni nadgradnjo aktivnosti v Planici, saj gre za mednarodno sodelovanje treh držav, ki so zelo pomembne na področju vesolja. Izvajanje programa podpirajo tudi slovenska podjetja, saj vidijo to kot dobro priložnost za razvoj novih kadrov, ki jih vesoljski sektor in gospodarstvo na sploh potrebujejo,« je jasna vodja Slovenske vesoljske pisarne pri gospodarskem ministrstvu. Permozerjeva je mnenja, da je omenjeni projekt dober primer sodelovanja med vladnimi institucijami, raziskovalnimi institucijami in podjetji ter hkrati dobra promocija Slovenije kot turistične destinacije. Ob tem pa poudarja, da bo v programu pridobljeno znanje koristno ne le v vesolju temveč predvsem na Zemlji.

Projektu, ki traja šest let in katerega rezultat je dveletni študijski program, se je pridružilo že več kot 40 partnerjev – to so univerze in institucije iz različnih delov sveta in evropska podjetja. »Ker je zelo veliko zanimanje s strani industrije za program SpaceMed, bomo v naslednjem letu v ta program vključil še dodatna slovenska podjetja,« napoveduje prof. dr. Igor Mekjavič (Inštitut Jožef Stefan), vodja raziskovalnega centra v Planici.

Edini podiplomski program na svetu posvečen fiziologiji in medicini v vesolju

V tem stoletju je človek stalno prisoten v vesolju, mednarodna vesoljska postaja gosti ekipe astronavtov iz celega sveta, ki na postaji opravljajo znanstveno raziskovalno in razvojno delo. V nadaljevanju tega stoletja lahko pričakujemo postavitev trajnejših baz na Luni, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskave vesolja, predvsem nadaljnjih obiskov Marsa. »Izobraževanje kadra, ki bo skrbel za zdravje in dobrobit vesoljskih potnikov in delavcev, je tako ključno,« je bil jasen nosilec projekta prof. dr. Pierre Denise iz Univerze Caen. To dejstvo je spodbudilo ustanovitev mednarodnega magistrskega programa (angleško Erasmus Mundus M.Sc. programme). Program Fiziologija in medicina človeka v vesolju in ekstremnih razmerah (angleška kratica SpaceMed) je primarno namenjen študentom biomedicinskih znanosti iz celega sveta.

V okviru dveletnega študija SpaceMed bo predvidoma vsako leto najmanj 25 študentov v Sloveniji preživelo vsaj en semester, ki traja štiri mesece. V program bodo vključeni različni znanstveniki s področja znanosti o življenju, psihologi, zdravniki, biomedicinski inženirji, je povedal prof. dr. Denise. Obenem je poudaril, da do sedaj ne obstaja noben program, ki bi bil posvečen fiziologiji in medicini človeka v vesolju oziroma v ekstremnih razmerah.

Namen programa je izobraževanje bodočih raziskovalcev, zdravnikov in znanstvenikov, ki bodo vključeni v pripravo in zdravstveni nadzor vesoljskih poletov. Prav tako bo program namenjen izobraževanju inženirjev, ki bodo oblikovali, optimizirali, upravljali in ocenjevali podporne sisteme za življenje v vesolju (in na Zemlji). Erasmus Mundus Joint Master bo študentom omogočil mednarodno sodelovanje, mreženje, multikulturno razumevanje in uporabo tujih jezikov.

Izvajanje študijskega programa

Institucije, ki bodo izvajale program SpaceMed, bodo pridobile sredstva za izvedbo v višini 750 evrov mesečno na študenta, na voljo pa bo tudi 100 štipendij za najboljše študente, in sicer v višini 1400 evrov mesečno na študenta. Program bo potekal v štirih semestrih – predvidoma bo prvi semester potekal v Caenu, drugi v Berlinu, tretji v Ljubljani, v četrtem pa bodo študentje pripravljali magistrske naloge in samostojno raziskovali.

»Slovenski del izobraževalnega programa bo nadaljevanje programa, ki se bo izvajal v Franciji in Nemčiji. Osredotočen bo na izvajanje praktičnih in terenskih vaj,« pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavič, ki je obenem zaslužen za prenos človeške centrifuge v Slovenijo, zaradi česar je Planica postala eden izmed razvojnih centrov Ese. »V planiškem laboratoriju Instituta Jožef Stefan se bodo študentje seznanili z učinki breztežnost in v njem raziskovali, kako bi lahko umetna težnost preprečila negativne učinke breztežnosti na človeka. Glede na to, da bodo bodoča vesoljska plovila in habitati na luni in Marsu po vsaj verjetnosti hipoksična, se bodo izvajale terenske vaje v sodelovanju z Slovensko jamarsko zvezo in Slovensko planinsko zvezo v koči Toneta Skalarja na Kaninu. Baza za ta izobraževalni del bo Bovec,« je povedal prof. dr. Mekjavič. Slovenske jame že nekaj let obiskujejo evropski astronavti v okviru priprav za bodoče vesoljske misije, priprave izvajajo v Kraški jami, kjer so pogoji do neke mere enaki kot na Luni in Marsu.

Valter Mlekuž, župan Občine Bovec je ob tem dejal: »Ponosen sem, da lahko sodelujemo v tem projektu. Kanin s kočo Petra Skalarja v visokogorju lahko zaradi višine, vetra in nizkih temperatur ponudi edinstvene možnosti za testiranje ekstremnih pogojev. Zelo bi pohvalil tudi sodelovanje z Jamarsko zvezo Slovenije in ostalimi institucijami. Hkrati je to zelo dobra priložnost za promocijo Bovca in njegovega visokogorja, kar je v skladu z mojimi prizadevanji, da naredim kar največ za dobro svoje občine.«

Predsednik Jamarske zveze Slovenija Igor Benko pa je povedal, da Slovenska jamarska zveza že dobro sodeluje z Eso in dodal: »Veselimo se prenosa znanja jamarskih veščin na univerzitetne študente. Pridobitev omenjenega projekta pomeni tudi mednarodno priznanje kvalitete jamarstva v Sloveniji. Koča v visokogorju Petra Skalarja bi se lahko uporabljala tudi za druge specializirane namene za delovanje v izrednih razmerah, ki jim je izpostavljena – na primer za druge reševalne enote.«

Program SpaceMed se ne bo osredotočil samo na težave, s katerimi se srečujejo astronavti v vesolju, temveč bo del programa vključeval tudi učinek ekstremnih razmer na Zemlji na človeka. Ena glavnih tem bo globalno segrevanje oziroma vročinski vali. Pri tem velja poudariti, da bodo raziskave, opravljene v okviru SpaceMed programa, v pomoč tudi ljudem, ki živimo na zemlji. Moto Ese, ki podpira tovrstne raziskave, je namreč »življenje v vesolju za življenje na zemlji«.

Zadnji del slovenskega programa bo vključeval delavnico na področju sodelovanja med človekom in robotom. Čedalje več opravil v industriji, zdravstvu in drugod opravljajo roboti. Ena ključnih tem na področju robotike je, kako lahko roboti pomagajo človeku pri vsakodnevnih opravilih na zemlji in na odpravah na luno in Mars.