Mednarodna konferenca predstavlja letno srečanje skupnosti akademikov, raziskovalcev in voditeljev javne uprave v Evropi in ključnih partnerjev EGPA/IIAS (International Institute of Administrative Sciences). Razprave v panelnih razpravah na temo javne uprave in javnih politik se navezujejo na razvoj in kakovost javne uprave, njene odgovornosti za obvladovanje izrednih situacij, razvoj uslužbenskega sistema in kompetence zaposlenih.

Letošnja tema konference »Vodenje Evropske unije skozi poli-krize: vloga javne uprave« se nanaša na sočasno soočanje z družbenimi, gospodarskimi, podnebnimi izzivi in naravnimi nesrečami, upoštevaje tudi demografske spremembe in razmere na trgu dela na eni strani; po drugi strani pa neizmerljivo hiter premik v tehnološkem razvoju in razvoju umetne inteligence.  

Ministrica je uvodoma navzočim predstavila razvoj slovenske javne uprave od osamosvojitve dalje. Prva naloga novonastale države v letu 1991 je bila vzpostavitev upravnih funkcij in storitev ter izvedba reforme lokalne samouprave. Temu je sledilo obdobje od 1996 do 2004, ki je bilo zaznamovano s pripravami na vstop v Evropsko unijo. Sprejetje Zakona o javnih uslužbencih leta 2002 je predstavljal vrh predpristopnega obdobja, pri čemer je zakon zasledoval cilj profesionalizacije in zagotovitev politične nevtralnosti javnih storitev. Z namenom zagotavljanja neodvisnega delovanja storitev splošnega gospodarskega pomena so bili oblikovani tudi neodvisni regulativni organi.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je sovpadala tudi ustanovitev Ministrstva za javno upravo, ki je prevzelo novo doktrino javne uprave. Ta se je osredotočala na poenostavitev upravnih postopkov, s ciljem hkratnega zmanjšanja porabe časa in finančnih sredstev ter povečanja zadovoljstva državljanov z upravnimi storitvami. Finančna kriza in javnofinančni varčevalni ukrepi so zaustavili tako zastavljeno modernizacijo javne uprave, pri tem pa so varčevalni ukrepi zajemali tako linearno zmanjševanje plač kot tudi ustavitev novih in nadomestnih zaposlitev. Upad deleža zaposlitve mladih za 60 % je poleg daljnosežnih posledic vplival tudi zvišanje deleža starejših zaposlenih v javnem sektorju, kar priča tudi podatek, da je bilo konec leta 2022 v javnem sektorju več kot 50 % zaposlenih starejših od 50 let.

V nadaljevanju je ministrica predstavila strateške usmeritve za trajnostno preoblikovanje javne uprave do leta 2030, saj Ministrstvo za javno upravo pripravlja Strategijo trajnostnega razvoja javne uprave 2030, ki bo sledila ciljem izvajanja učinkovitih javnih storitev po meri uporabnikov. Ministrica Ajanović Hovnik je pri tem dodatno izpostavila krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev. Ob zastavljenem vprašanju »Smo zadovoljni z javno upravo in javnimi uslužbenci?« je ministrica navedla, da so ključni element učinkovite javne uprave, ki zagotavlja kakovostne in dostopne javne storitve državljanom in podjetjem, strokovni, odgovorni in motivirani javni uslužbenci, ki se – tudi zaradi kompetenc – prilagajajo spreminjajočim okoliščinam in pri svojem delu sledijo potrebam strank.

V panelni razpravi so sodelovali še dr. Ivan Malenica, hrvaški minister za pravosodje in upravo; prof. dr. Polonca Kovač, profesorica za področje upravnega prava in javne uprave na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani; dr. Maarten Hillebrandt, profesor evropskega institucionalnega prava in upravljanja na Fakulteti za javno upravljanje v Utrechtu; ter dr. Pieter Zwaan, profesor javne uprave na Univerzi Radboud.

V panelni razpravi so govorci obravnavali tudi instrument tehnične pomoči DG REFORM. Pri tem je ministrica Sanja Ajanović Hovnik predstavila sodelovanje Ministrstva za javno upravo z OECD pri raziskavi zaupanja v vladne institucije TRUST in ugotavljanja zadovoljstva uporabnikov z javnimi storitvami. Ob tem je poudarila težnjo k podpiranju projektov, ki presegajo silosno razmišljanje tako v državi članici kot v okviru komisije.

Razpravo je moderirala prodekanja Univerze v Zagrebu prof. dr. Anamarija Musa, ki je panelistom zastavila tudi vprašanje glede ustrezne obravnave digitalne revolucije in zelenega prehoda pri aktualnih upravnih reformah. Ministrica za javno upravo je navedla, da so pri dvojnem prehodu učinki digitalnega vidni hitreje, delujejo pa tudi v smeri poenostavitve procesov. »Digitalizacija ni sama sebi namen, ampak je orodje, ki lahko podpre doseganje različnih ciljev, tudi zelenega prehoda,« je še dodala ministrica.

V razpravi so se dotaknili tudi razmisleka glede ugodnih socialno-ekonomskih učinkov aktualnih upravnih reform za navadne državljane, skupnosti in podjetja. »Prenova obstoječe javne uprave v odprto in inovativno javno upravo je zavezana ciljem poglobljenega in transparentnega sodelovanja med izvršno oblastjo na državni ravni in izvršno oblastjo na ravni lokalne samouprave,« je pojasnila ministrica, obenem pa je izpostavila tudi izreden pomen nenehnega in tesnega sodelovanja med gospodarskimi združenji oziroma podjetji ter državljani. 

Razpravo so sodelujoči zaključili s strinjanjem glede nadaljnjega proaktivnega sodelovanja vlad in sistemov javnega sektorja pri oblikovanju prihodnosti, kjer je treba osmisliti potencial inovativnih rešitev; hkrati pa ponovno razmisliti o temeljih javne uprave.