Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob je v nagovoru na poslovnem forumu poudaril, da Slovenija in Luksemburg delita podobne vrednote, kar lajša medsebojno sodelovanje. »Začne se z majhnimi koraki, ki pa z leti postanejo veliki. Tako kot pri vzpostavitvi schengenskega območja, brez katerega si danes ne predstavljamo EU," je dejal predsednik vlade dr. Golob in dodal, da mora biti vsaka majhna država za doseganje uspehov odprta tako na političnem kot gospodarskem področju. Od zadnjega obiska premiera Bettela v Sloveniji februarja letos je državama uspelo vzpostaviti novo letalsko povezavo med prestolnicama ter organizirati poslovni forum s področja lesne industrije, turizma in vesoljske dejavnosti. Za slednje sta voditelja podpisala tudi memorandum o sodelovanju.

Vesoljski sektor za napredek potrebuje mednarodno sodelovanje

Posveta o vesoljskih industrijah so se udeležili predstavniki slovenskih podjetij ter raziskovalne institucije, ki so že dejavni v vesoljski industriji in uspešno sodelujejo tudi z Evropsko vesoljsko agencijo (angleško European Space Agency – ESA). Njihov namen je jasen – okrepiti podjetniško sodelovanje na različnih področjih, od opazovanja zemlje do satelitske komunikacije in sodelovanja v skupnih projektih na področju vesoljskega sektorja. Luksemburg je ena od bolj propulzivnih 22-ih članic Ese, slovenska podjetja pa so danes obiskala tudi SES S.A., luksemburškega ponudnika satelitskega telekomunikacijskega omrežja, ki je eden od vodilnih svetovnih lastnikov in operaterjev satelitov z več kot 70-imi sateliti v dveh različnih orbitah, geostacionarni orbiti in srednji zemeljski orbiti. Predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob in Vlade Velikega vojvodstva Luksemburga Xavier Bettel sta danes podpisala tudi Memorandum o sodelovanju na področju vesoljskih dejavnosti v miroljubne namene. Cilj memoranduma je krepitev sodelovanja med državama na področju vesoljskih tehnologij, sodelovanje tako na podjetniški kot na institucionalni ravni, ter razvoj in rast EU vesoljskega sektorja.

Vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer je ob tem povedala, da je do podpisa sporazuma o sodelovanju na področju vesoljskih dejavnosti v miroljubne namene prišlo na pobudo obeh strani, ta pa je naletela na zelo dober odziv s strani slovenskih podjetij. »Memorandum namreč predstavlja odlično podlago za vzpostavitev sodelovanja na tem področju med Slovenijo in Luksemburgom, sploh na področjih vesoljske znanosti, raziskav, tehnologij, inovacij, aplikacij, industrijskega sodelovanja, pa tudi izobraževanja. Obeta sem nam tudi sodelovanje na drugih področjih, ki so zanimiva za obe strani, kot so tudi komunikacije, varnost in opazovanje Zemlje. S pomočjo sporazuma bomo torej v prvi fazi identificirali področja skupnega sodelovanja, nato pa začeli z izmenjavo informacij in oblikovanjem skupnih idej. Slovenska podjetja, ki so aktivna v vesoljskem sektorju, so sicer izjemna, a brez mednarodnega sodelovanja se ta sektor enostavno ne more hitro razvijati. Ključno je, da svoje znanje iz vesoljskega sektorja, ki ga Slovenija premore ogromno, čim bolj komercializiramo in prenesemo v vsakdanje življenje. Ne samo vlada, tudi slovenska podjetja se zavedajo, da smo na prelomni točki, zato smo toliko bolj enotni v aktivnostih za uveljavitev na mednarodnem prizorišču.«

Luksemburg – trg priložnosti za lesarsko industrijo

V Luksemburgu je odpotovala tudi delegacija lesarskih in pohištvenih podjetij, saj je ta za slovenska lesarska podjetja še relativno neraziskan, a perspektiven trg, ki je idealno izhodišče tudi za širitev poslovanja na širšo regijo Beneluksa, Nemčije in Francije. »Luksemburg je z njegovo zeleno razvojno naravnanostjo in geografsko lokacijo zagotovo trg, ki predstavlja velik potencial za izvozno naravnani del slovenske lesnopredelovalne industrije kakor tudi sodelovanje med raziskovalno-razvojnimi organizacijami na tem področju iz obeh držav,« pa pravi generalni direktor Direktorata za lesarstvo Darko Sajko. Primerjava podatkov o izvozu slovenske lesne industrije v letih 2021 in 2022 na zadevni trg nakazuje 119-odstotno rast izvoza, ki je v glavnini vezan na izvoz montažnih objektov, stavbnega pohištva in z gradnjo povezanih lesenih izdelkov ter drugega pohištva. Obstaja pa, glede na trenutni obseg blagovne menjave, ki znaša v absolutnem znesku le 2,5 milijona evrov, veliko možnosti za nadaljnjo rast blagovne menjave lesne industrije. 

»Za gospodarske delegacije in poslovna srečanja v tujini, ki potekajo v času vladnih obiskov, je s strani podjetij vedno velik interes, saj zanje predstavljajo odlično priložnost, da lažje in hitreje, predvsem pa z manj tveganja, pridejo do pravih poslovnih kontaktov, morebitnih poslov ter izkušenj pri poslovanju s tujimi državami. Naloga države je, da podjetjem pomaga odpreti vrata na tuje trge, še posebej na takšne, kot je denimo luksemburški, kjer je še veliko neizkoriščenih priložnosti za vzpostavitev sodelovanja,« je dejal Rok Capl, vršilec dolžnosti direktorja SPIRIT Slovenija. »Ker je za Luksemburg značilna visoka rast inovacij, slovenska podjetja pa slovijo kot inovativni, zanesljivi poslovni partnerji, z visoko kakovostnimi in prebojnimi izdelki, je ta trg lahko odskočna deska za nadaljnjo rast njihovega poslovanja.«

Z leti iz Ljubljane do Luksemburga lažje tudi do nemških in francoskih turistov

V Luksemburgu so bili tudi predstavniki slovenskega turizma. Slovenske turistične destinacije in združenja so navezovali stike in predstavljali Slovenijo na konkretnih poslovnih sestankih z luksemburškimi organizatorji potovanj in turističnimi agencijami. Od četrtka naprej bosta namreč Luksemburg in Slovenija povezana z neposredno letalsko linijo. Letala prevoznika Luxair bodo v obe smeri letela ob četrtkih in nedeljah. Slovenija je že danes privlačna destinacija za turiste iz Luksemburga in širše regije. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je število prenočitev turistov iz Luksemburga v Sloveniji glede na primerljivo obdobje lani poraslo za več kot petino, število prenočitev turistov iz Beneluksa pa se je povečalo za 14 odstotkov. Zaradi geografske lege Luksemburga bo lahko slovenski turizem ob zagonu nove letalske povezave še uspešneje nagovarjal tudi dele nemškega in francoskega trga.

Direktorica STO mag. Maja Pak, ki je na poslovnem forumu predstavila Slovenijo kot zeleno, aktivno in zdravo turistično destinacijo, je ob robu foruma poudarila tudi naslednje: »Letalska povezava med Luksemburgom in Ljubljano odpira nove vznemirljive turistične priložnosti. Lani smo v Sloveniji pozdravili rekordno število luksemburških turistov in letos se rast nadaljuje. Prestižni Luksemburg in njemu bližnji trgi, kot so Nemčija, Belgija in Francija, so primarni trgi slovenskega turizma, ki jih na STO nagovarjamo s številnimi aktivnostmi. Na teh trgih smo prisotni z močno globalno digitalno kampanjo, izvajamo študijska potovanja za ugledne novinarje ter predstavnike organizatorjev potovanj in turističnih agencij, slovenski turizem predstavljamo na izbranih sejmih in borzah. Prepričana sem, da bo nova letalska povezava slovenskemu turizmu dala še dodaten zagon.«

Vtisi udeležencev poslovnih delegacij

»Udeležba v delegaciji ob vladnem obisku nam je  omogočila vpogled v bogato poslovno okolje Luksemburga ter pridobivanje dragocenih izkušenj in stikov, ki bodo dober prispevek za nadaljnjo rast naših izvoznih aktivnosti. Luksemburg je privlačen in inovativen trg z močnim poudarkom na tehnologiji in trajnostnem razvoju. Prav te dejavnike smo prepoznali kot ključne tudi za naš nadaljnji razvoj. Naša glavna naloga je bila iskanje možnih partnerstev s tamkajšnjimi podjetji ter izmenjava izkušenj in znanja. Pomembno je tudi mreženje z ostalimi slovenskimi člani delegacije. Ta dežela je ena izmed vodilnih držav zelene trajnostne rasti, zato vidimo potencial za vzpostavitev sodelovanja na področju trajnostnih projektov, ima pa tudi ključno vlogo pri širjenju na druga EU tržišča. Vsekakor je to dolgoročna naloga in se veselimo možnosti in priložnosti za rast, ki se bodo odprle na tej poti,« je dejal Jurij Gašper, direktor Gašper Trženje, d. o. o.

»Veselimo se tesnejšega sodelovanja z luksemburškimi podjetji. Razvoj in izdelava sistemov v vesoljskem sektorju sta pogosto povezana z mnogimi izzivi, ki jih posamezna podjetja težko premagujejo sama. S povezovanjem si lahko na obeh straneh obetamo lažje reševanje trenutnih izzivov, več zagona za inovacije ter boljši dostop do evropskih in svetovnih trgov, povezanih z vesoljskimi tehnologijami,« je izpostavil Miha Kadunc, tehnični direktor Sinergise.

Dr. Tomaž Rodič, profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani in vodja Centra odličnosti vesolje, znanost in tehnologije Vesolje-SI: »Center odličnosti Vesolje-SI je že vrsto let navdušen nad ambicioznimi pristopi in uspehi luksemburških podjetij, ki dokazujejo, da tudi igralci iz majhnih držav lahko uspejo na globalnih trgih vesoljskih tehnologij in storitev. Luksemburški vesoljski sektor nam je lahko za vzor, kako doseči velike, celo milijardne tržne deleže.«

Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda: »Za Brda je trg držav Benelux izjemno pomemben. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so ti gostje predstavljali že dobrih 15 odstotkov, z vidika nočitev pa kar 19 odstotkov v skupnem deležu. Prihodi in nočitve se iz leta v leto povečujejo. Gre za dobre goste, ki cenijo vrhunsko vino in kulinariko v naravni zeleni kulisi, ki jo Brda imajo. Prihajajo predvsem v poletnem obdobju, imajo tudi daljšo dobo bivanja, kar je izjemnega pomena. Z novim direktnim letom v Ljubljano se potencial tega trga še povečuje. Za nas lahko predstavlja podaljšanje turistične sezone v pomladne in poznojesenske mesece, predvsem za vikend odklop.«