Govor o stanju v Uniji predstavlja načrte Evropske komisije v naslednjem letu in neposredno vpliva tudi na delovanje Slovenije v Uniji. "EU je z odzivi na svetovne dogodke, kot sta vojna v Ukrajini in pandemija covida-19, pokazala, da je enotna in da bo vedno solidarna z ljudmi v stiski. EU bi se morala bolj povezati s svetom, se razširiti na Zahodni Balkan in naše vzhodne partnerje ter razviti postopke odločanja za večjo učinkovitost," je ob govoru predsednice poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Predsednica von der Leyen se je v nagovoru posebej osredotočila na podnebne spremembe, s katerimi smo se letošnje poletje v obliki naravnih nesreč soočili tudi v Sloveniji in po katerih je EU takoj izkazala solidarnost. Sloveniji je obljubila do 400 milijonov evrov sredstev iz Solidarnostnega sklada za obnovo po poplavah, zato je naša država v tesnem stiku z Evropsko komisijo tudi glede financiranja nadaljnje pomoči po poplavah.

Nagovor predsednice je bil pričakovano prepleten z odzivi na dogajanje v Ukrajini. V Sloveniji se strinjamo, da je treba Ukrajini pomagati, dokler bo to potrebno, vključno z napovedjo podaljšanja začasne zaščite za ukrajinske begunce in dodatnih 50 milijard finančne pomoči EU v naslednjih štirih letih.

Slovenija še naprej ostaja močna podpornica širitve EU, ki je geostrateškega pomena tako za EU kot tudi za Slovenijo. Ob tem pričakujemo, da bodo do konca leta storjeni pomembni koraki. Temelj za uspešno širitev so pravna država in temeljne pravice, zato zelo podpiramo pobudo predsednice za vključitev držav pristopnic v obstoječe mehanizme pregleda vladavine prava v EU. Dejstvo je, da bo EU za uspešno širitev morala ustrezno prilagoditi svoje delovanje, pri tem je na mestu napoved priprave t. i. predširitvenih pregledov politik, proračuna EU in delovanja institucij v razširjeni EU. Stališče Slovenije je, da za nadaljnje širitve ne bi smeli čakati na spremembe Pogodb EU.

V govoru je posebej izpostavila zeleni prehod, ki je temelj za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam ter poudarila njegov pomen za prihodnjo konkurenčnost Evrope. Vlada Republike Slovenije pozdravlja napovedi konkretnih pobud s področja krepitve zelenega prehoda. Slovenija aktivno sodeluje pri sprejemanju evropske podnebne zakonodaje. Zeleni prehod bo velika preizkušnja za evropsko in slovensko industrijo. Pomembno je, da bo Evropa stala industriji ob strani, nudila spodbude in da bo ustrezno reagirala v primerih izkrivljanja konkurence iz drugih držav. Pri tem podpiramo predvideni pristop predsednice, ki je poudarila pomen konstruktivnega dialoga, s ciljem zniževanja tveganj.

Prav tako podpiramo poziv k ohranjanju biotske raznovrstnosti, spodbujanja trajnostnega kmetovanja in zagotavljanja prehranske varnosti in delimo oceno predsednice Evropske komisije glede ključnih izzivov za konkurenčnost evropskega gospodarstva, s poudarkom na načrtovanih ukrepih za mala in srednja podjetja ter zaposlovanju mladih in žensk.

Slovenija si še naprej aktivno prizadeva za uresničevanje ambicioznih zavez na področju narave in voda. Velik dosežek v preteklem letu je bil potrjen splošni pristop o predlogu Uredbe o obnovi narave, s čimer je Svet za okolje dosegel skupno podlago za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. Uredba vključuje predloge za izboljšanje in obnovo degradiranih oziroma poškodovanih kopenskih, obalnih, sladkovodnih, kmetijskih, morskih, gozdnih, pa tudi urbanih ekosistemov, s katerimi bi prispevali k trajni obnovi narave, doseganju ciljev EU na področju podnebnih sprememb in preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti. Zakonodajni predlog prav tako sledi ciljem in zavezam evropskega zelenega dogovora in strategiji EU za biotsko raznovrstnost.

Na področju digitalizacije se zavzemamo za to, da EU ostane vodilna pri regulaciji umetne inteligence. Pri tem je ključnega pomena, da je razvoj umetne inteligence osredotočen na človeka, transparenten in odgovoren.

Dogovor o Paktu o azilu in migracijah je edinstvena priložnost za učinkovito upravljanje migracij. Za Slovenijo je še posebej pomembno varovanje zunanjih meja EU in sodelovanje s tretjimi državami, predvsem z državami Zahodnega Balkana. Zato podpiramo članstvo Bolgarije in Romunije v schengenskemu prostoru in si prizadevamo za bolj aktiven pristop k ponovni vzpostavitvi njegovega polnega delovanja. Pri tem ministrica Fajon in minister Poklukar vseskozi poudarjata pomen skupnega dogovora pri migracijski politiki EU in nujnost polnega delovanja schengenskega območja kot enega največjih pridobitev evropske integracije. Ob tem je ministrica Fajon še dodala, da bi si "kot globalni akter morali bolj prizadevati za krepitev stikov s partnerji in za premostitev vrzeli v tem izrazito polariziranem svetu."

Predsednica von der Leyen je še ocenila, da je bilo izvedenih že več kot 90 % političnih usmeritev iz začetka mandata. Slovenija bo še naprej tvorno sodelovala pri sprejemanju ukrepov Evropske komisije, ki so v dobrobit državljanov.