Organizatorice izdaje so bile: Barclays, BNP Paribas, Citi, Deutsche Bank, Goldman Sachs Bank Europe S.E. in J.P. Morgan.

Cena transakcije se je določila ob 18.34. 10-letna dolarska obveznica je bila izdana v višini 1 milijarde ameriških dolarjev in s kuponom 5,000 odstotkov pri razmiku 80 bazičnih točk (bt) nad referenčno 10-letno ameriško obveznico (CT10s) in z donosom do dospelosti 5,086 odstotka ter ceno 99,332 odstotka. 

Na osnovi stabilnih tržnih pogojev je Slovenija v četrtek, 7. septembra 2023, ob 11.52 podelila mandat za izdajo 10-letne dolarske obveznice, ki so ga spremljali skupinski klic in bilateralni klici z investitorji, ki so se razvrstili tekom četrtka in petka.

Potem ko so vlagatelji tekom virtualne predstavitve izrazili zanimanje za tovrstno naložbo, je Slovenija v torek, 12. septembra 2023, ob 9.37 odprla knjigo naročil z začetno cenovno usmeritvijo v območju CT10 + 100 bt.

Ob 13.19, tik pred odprtjem dolarskega trga, ko je povpraševanje po novi dolarski obveznici preseglo 2,2 milijarde ameriških dolarjev (vključujoč 200 milijonov ameriških dolarjev povpraševanja s strani organizatoric izdaje) se je razmik za to obveznico znižal na CT10 + 90 bt.

Poteza je bila med vlagatelji dobro sprejeta in povpraševanje je v naslednjih urah preseglo 3,85 milijarde ameriških dolarjev (vključujoč 200 milijonov ameriških dolarjev povpraševanja s strani organizatoric izdaje). Tako je Slovenija ob 16.10 določila končni razmik pri CT10 + 80 bt za izdajo v velikosti 1 milijarde ameriških dolarjev.

Za namen ščitenja pred gibanjem tečaja ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, je bila v celotni vrednosti izdaje izvedena valutna zamenjava. Dejanski strošek financiranja državnega proračuna z izdajo dolarske obveznice po valutni zamenjavi je 3,802 odstotka.

Izdaja obveznice ima izjemen strateški pomen z vidika položaja Slovenije na kapitalskih trgih.

Geografska porazdelitev investitorjev:

37 % Združeno kraljestvo in Irska

31 % Kontinentalna Evropa

29 % Severna Amerika

3 % Azija in Srednji Vzhod

Institucionalna porazdelitev investitorjev:

62 % Upravljavci skladov

15 % Banke / privatne banke

12 % Zavarovalnice / pokojninski skladi

6 % Skladi tveganega kapitala

4 % Uradne institucije

1  % Ostali