Na vsakem vzorčnem mestu sta bila odvzeta dva vzorca – vzorec sedimenta oz. mulja in vzorec prvotnih tal. V odvzetih vzorcih so bile izvedene analize vsebnosti kovin in mineralnih olj.

Rezultati so bili vrednoteni glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh glede na vsebnost teh onesnaževal v naplavinah, in v tleh na teh območjih pred poplavami.

Rezultati kažejo, da so sedimenti v porečjih Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Savinje in Mure z vidika vsebnosti kovin in mineralnih olj neproblematični. Na nekaterih območjih teh porečij se je izkazalo, da so bila tla onesnažena že pred poplavami. Takšna vzorčna mesta obsegajo Sneberje, Litijo in Celje. 

Kot najbolj problematično se je tako z vidika sedimentov kot prvotnih tal izkazalo porečje Meže. Zgornja Mežiška dolina ima izredno dolgo tradicijo rudarjenja, predelave s svincem bogate rude svinca in drugih dejavnosti, ki so povezane tako s svincem kot tudi ostalimi kovinami. Visoke vrednosti tako v sedimentih oz. naplavinah, kot tudi v prvotnih tleh so tako pričakovana. Najbolj problematična onesnaževala so svinec, kadmij in cink. V vseh vzorcih sedimenta, ki so bili odvzeti v porečju Meže od Žerjava do Dravograda so za posamezna onesnaževala bistveno presežene kritične vrednosti glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. Na območju Mežice in Žerjava se te vrednosti primerljive z vsebnostjo v prvotnih tleh. Na območju Prevalj in Dravograda so za večino problematičnih kovin v sedimentu izmerjene višje vrednosti kot v prvotnih tleh.

Onesnažen sediment se je po reki Meži prenesel tudi v Dravo. Tudi tu so bile v sedimentu izmerjene povišane vrednosti cinka, kadmija in svinca - za nekatere kovine tudi kritična vrednost. Vendar pa so bile te vrednosti nižje kot v sedimentih reke Meže. Tudi v prvotnih tleh ob Dravi so vrednosti teh kovin povišane.