Vršilka dolžnosti generalne direktorice UVHVVR Vida Znoj je povedala, da UVHVVR v okviru programa spremljanja prek celega leta vzorči in preverja skladnost živil na trgu. Letno tako odvzame več kot 5000 vzorcev, ki jih uradni laboratoriji analizirajo na različne parametre. Namen spremljanja je pregled stanja skladnosti živil. Uradni nadzor, ki ga izvaja UVHVVR, pa nikakor ne odvezuje izvajalcev dejavnosti, da ne vzpostavijo ustreznih sistemov notranjih kontrol z namenom, da živila, ki jih dajejo na trg, izpolnjujejo zahteve zakonodaje, saj je to njihova primarna odgovornost. Če UVHVVR v okviru programa spremljanja ugotovi neskladnost, izvede potrebne inšpekcijske postopke glede na naravo ugotovljene kršitve, poleg tega lahko sproži tudi postopke dodatnega nadzora, kot v nedavnem primeru ugotovljenega klorpirifosa v sadju.

UVHVVR obvešča potrošnike na spletni strani o vseh živilih, ki so na podlagi ocene tveganja ocenjena kot nevarna ter še ni potekel njihov rok uporabnosti oz. se lahko upravičeno pričakuje, da se še nahajajo pri potrošniku in še niso porabljena. Informacije, objavljene na spletni strani UVHVVR, obsegajo podatke, potrebne za identifikacijo živila, razlog odpoklica, navodila potrošnikom, kako naj ravnajo s spornim živilom, ter podatek o izvajalcu dejavnosti, ki izvaja umik oziroma odpoklic.

Če je neskladnemu živilu, ki je bilo predmet umika oziroma odpoklica, potekel rok uporabe oz. se glede na naravo živila upravičeno domneva, da ni več v prodaji oz. bi ga potrošniki ne hranili doma, se odpoklic takšnega živila na spletni strani ne objavi. Pri tem se upoštevata dva vidika, in sicer varnostni vidik, kjer na področju kemijskih tveganj (kamor sodijo tudi ostanki pesticidov) prisotnost ostanka določenega pesticida le izjemoma predstavlja akutno tveganje za zdravje, je pa treba preprečiti nadaljnje uživanje takšnega živila. Drugi vidik, ki ga je treba upoštevati pri obveščanju, je, da takšna objava ne bi prispevala k večji zaščiti potrošnikov in njihovi varnosti, temveč bi potrošnike zgolj vznemirila in posledično vodila celo do spreminjanja  prehranskih navad in nepotrebne zavržke hrane, ki je sicer skladna in varna. Tovrstna praksa obveščanja in ukrepanja je razširjenja tudi v nekaterih drugih državah članicah (Italija, Avstrija, Estonija, Latvija), UVHVVR pa jo izvaja že od leta 2013.

Direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri UVHVVR Fabian Kos je orisal uradni nadzor, ki poteka v obliki inšpekcijskih pregledov ali vzorčenj v notranjem prometu ali ob uvozu. Inšpekcijski pregledi se izvajajo kot redni pregledi v okviru rednega letnega plana nadzora ali pa kot izredni, na podlagi prijav potrošnikov, neskladnih rezultatov preskušanja po uradnem vzorčenju, odstopov drugih organov, obvestil iz sistema EU RASFF (evropski sistem hitrega obveščanja o nevarnih živilih in krmi, angleško Rapid Alert System for Food and Feed - RASFF), informacij iz medijev ipd. Tudi vzorčenje poteka bodisi v okviru letnega spremljanja skladnosti živil, v okviru posebnih nadzorov, po presoji inšpektorja ali na podlagi prejete prijave.

Nadzor ob uvozu se izvaja na podlagi poostrenega oz. nujnega nadzora, ki ga predpiše Evropska Komisija, ko predpiše nabor živil in rizične države porekla, za katere je obvezen pregled na vstopni točki v EU, ter frekvenco vzorčenja pošiljk. Omenjeni program nadzora je dopolnjen z nacionalnim programom nadzora, ki je pripravljen na podlagi nacionalne ocene tveganja, ki upošteva vrsto živila, državo porekla, uvožene količine in število pošiljk, dejavnike tveganja, ki se pojavljajo v posamezni vrsti živila, ugotovitve preskušanj iz preteklosti ter podatkov pridobljenih iz sistema EU RASFF. Prek tega sistema se države članice obveščajo o zdravju nevarnih živilih in krmi. Če je v vzorcu ugotovljena neskladnost, mora biti takšen proizvod umaknjen iz prometa, obenem pa sprejeti ukrepi, da se ugotovi vzrok za neskladnost in odpravi ponavljanje.

Umik je torej vsak ukrep, katerega cilj je preprečiti distribucijo, razstavljanje ali ponujanje izdelka, ki ni varen za potrošnika. Odpoklic izdelkov pa je vsak ukrep, katerega cilj je doseči vrnitev izdelka, ki ni varen in predstavlja takojšnje tveganje za zdravje potrošnikov in ga je proizvajalec ali distributer že dobavil in je dostopen potrošnikom.

V primeru breskev iz Srbije ter sliv iz Poljske je UVHVVR postopke izvajala skladno z zakonodajo. Informacije o neskladnostih je javila v EU RASFF, z namenom obveščanja države proizvajalke kot tudi države prejemnice dela pošiljke. S 24. avgustom 2023 je tudi zaostrila uvozne postopke za pošiljke svežega sadja in zelenjave iz Srbije na način, da prve tri pošiljke vsakega izvoznika ne smejo biti dane v promet do prejema skladnega izvida. Od navedenega datuma je UVHVVR ob uvozu zadržala 10 pošiljk v skupni količini 136.208 kilogramov, od tega je bilo devet pošiljk skladnih in sproščenih v promet, ena pošiljka v količini 18.168 kilogramov (kumarice za predelavo) pa je bila neskladna in kot taka zadržana do uničenja. Letos je bilo sicer na ostanke pesticidov vzorčenih in analiziranih 21 pošiljk iz Srbije, vse so bile skladne, razen navedenih dveh.

V okviru poostrenega nadzora v notranjem prometu pa je bilo letos odvzetih 26 inšpekcijskih vzorcev sadja in zelenjave, vsi vzorci so bili skladni.

UVHVVR je dodatno - preko Trgovinske zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije – opozorila odgovorne nosilce živilske dejavnosti, ki poslujejo s svežim sadjem in zelenjavo, na problematiko ostankov pesticidov, z namenom, da pregledajo in ustrezno dopolnijo ter poostrijo svoje notranje kontrole.