Državni sekretar Štucin je ponovno izrazil podporo Slovenije Ukrajini, tudi pri njenih prizadevanjih za članstvo v EU. Pri tem je poudaril, da se v širitvenem procesu ne sme pozabiti na Zahodni Balkan in da je treba ustrezno pozornost nameniti tudi Moldaviji in Gruziji. V zvezi z revizijo Večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021–2027 je državni sekretar poudaril, da bo v luči vse pogostejših naravnih katastrof nujno povečati sredstva za rezervo za solidarnost in nujno pomoč ter sklad za solidarnost. Podprl je tudi predloge za povečanje sredstev za podporo Ukrajini, pa tudi dodatna sredstva za Zahodni Balkan in v luči vse večjih migracijskih pritiskov na zunanjih mejah EU tudi dodatna sredstva za upravljanje migracij. V razpravi o gospodarskih temah je izpostavil pomen enotnega trga, polno delujočega schengenskega območja ter krepitve partnerstev s podobno mislečimi tretjimi državami.

Svet za splošne zadeve je obravnaval tudi predlog Španije za spremembo Uredbe o določitvi uradnih jezikov EU, in sicer z namenom, da bi se baskovski, katalonski in galicijski jezik uvrstili med uradne jezike EU. Državni sekretar Štucin je povedal, da je Slovenija kot velika zagovornica večjezičnosti pripravljena podpreti španski predlog, ob hkratnem zavedanju, da je njeno zagotavljanje v EU že sedaj tehnični in finančni izziv za institucije EU.

Člani Sveta za splošne zadeve so izmenjali mnenja tudi o vladavini prava. Državni sekretar je pozdravil četrto letno poročilo o vladavini prava v EU ter poudaril, da je letni dialog postal dragoceno orodje za konstruktivno in osredotočeno razpravo med državami članicami. V tej luči je podprl pobudo predsednice Evropske komisije, da se v obstoječe mehanizme vladavine prava že v pristopnem obdobju vključi tudi države kandidatke. Pohvalil je namero španskega predsedstva, da na podlagi ocene dialoga pripravi ambiciozne sklepe Sveta in dodatno okrepi obstoječe mehanizme, ki varujejo pravno državo. 

Na kosilu so člani Sveta za splošne zadeve izmenjali mnenja o prihodnosti Evrope, kjer je bilo predstavljeno poročilo francosko-nemške delovne skupine za institucionalno reformo EU. Državni sekretar Štucin je opozoril na tako imenovano 'blejsko zavezo', ki jo je na letošnjem blejskem strateškem forumu predstavil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, da morajo biti tako EU kot države pristopnice pripravljene na širitev do 2030. Ta datum mora služiti predvsem kot časovnica in dodatna spodbuda za notranje reforme na obeh straneh. Hkrati je pozval, da  naj  razprava o notranjih reformah EU ne bo prepreka za širitev. Napredek držav pristopnic mora temeljiti na konkretnem napredku (merit-based), a širitveni proces mora hkrati postati bolj političen.

Slovenija se je pod točko "razno" zahvalila Evropski komisiji, državam članicam EU in drugim državam, med katerimi je bila med prvimi tudi Ukrajina, za pomoč in izkazano solidarnost ob katastrofalnih avgustovskih poplavah.