Mednarodna akcija razkrila nezakonito delo delavcev iz Belorusije
Finančna uprava RS (FURS) ter Policija sta se v sklopu akcije Skupni akcijski dnevi za boj proti trgovini z ljudmi (angleško Joint Action Days Trafficking in Human Beings - JAD THB) osredotočila na razmere v cestno tovornem prometu. Inšpektorji so pri izvajanju inšpekcijskih pregledov uporabljali tudi tehnologijo umetne inteligence, kar je bistveno olajšalo njihovo delo in omogočilo natančnejše ugotovitve.
Ključni rezultati akcije JAD THB 2023:
- Identifikacija dela na črno: Akcija je razkrila nekatere primere nelegalnega dela na črno, zlasti državljanov Republike Belorusije.
- Nadzor nad izvajanjem zakonodaje: Inšpektorat za delo je natančno preverjal izvajanje delovnopravne zakonodaje ter zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu v gradbeništvu. Inšpektorji so izvedli 280 pregledov, v katerih so ugotovili 56 kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu ter 18 kršitev na področju delovnih razmerij.
- Kazenske ovadbe: Na podlagi ugotovljenih kršitev so inšpektorji izdali devet upravnih odločb, štiri plačilne naloge in tri odločbe z izrekom opomina. Prav tako je v enem primeru IRSD dal naznanilo suma storitve kaznivega dejanja zaposlovanja na črno več državljanov Republike Belorusije, kar je pomemben korak v boju proti izkoriščanju tujih delavcev.
- Nadzor v cestnem tovornem prometu: Mobilne oddelke FURS-a so usmerili v nadzor nad cestnim tovornim prometom, kjer so odkrili kršitve zakonodaje o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter zakonodaje o prevozih v cestnem prometu.
- Uporaba umetne inteligence: V primerih, kjer obstaja sum hujših kršitev delovne zakonodaje in izkoriščanja delavcev, predvsem tujih, je odločilnega pomena, da se že ob prvem inšpekcijskem pregledu na kraju samem ugotovi čim več okoliščin posameznega primera. Le tako se lahko, ob odkritju trgovine z ljudmi ali izkoriščanja delavcev, žrtvam nudi hitra in ustrezna zaščita in pomoč. Zato so si inšpektorji pri delu pomagali s tehnologijo umetne inteligence, ki jim je bistveno skrajšala čas izvajanja nalog na terenu.
- Sodelovanje med organi: Inšpektorji IRSD, mobilne enote FURS-a ter policisti so tesno sodelovali in uspešno izvedli nadzor na več gradbiščih ter v cestnem prometu po vsej Sloveniji. To sodelovanje je ključno za učinkovito izvajanje takšnih akcij.
Akcija JAD THB 2023 je bila uspešna in je pomembno prispevala k zaščiti delavcev. Inšpektorat za delo se bo z drugimi organi še naprej boril proti nezakonitim praksam ter skrbel za spoštovanje zakonodaje.
Na gradbišču v Pomurju izdano naznanilo kaznivega dejanja
V sklopu akcije so inšpektorji za delo skupaj s policisti izvedli obsežen nadzor na gradbišču v Pomurju, ki je razkril resne nepravilnosti v zvezi z zaposlovanjem delavcev. Na gradbišču so identificirali državljane Belorusije, ki so delo opravljali v Sloveniji, vendar so bili na delo napoteni s strani poljskega podjetja. Pregled dokumentacije in dodatna raziskava so pokazali, da ti delavci niso imeli ustrezne dokumentacije ter da njihov status zaposlitve ni bil pravilno urejen niti na Poljskem niti v Sloveniji. Zaradi resnih sumov storitve kaznivega dejanja zaposlovanja na črno je IRSD nemudoma dal naznanilo kaznivega dejanja pristojnim organom.
Inšpektorat opozarja na nove določbe čezmejnega izvajanje storitev
Inšpektorat za delo opozarja, da podjetja iz drugih držav članic EU, ki želijo izvajati storitve v Sloveniji s svojimi zaposlenimi, morajo zdaj upoštevati nova pravila, ki jih predpisuje Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki je začel veljati 18. aprila 2023. Če podjetje ne izpolnjuje določb, zapisanih v zakonu, mu grozi kazen v višini od 6.000 do 60.000 evrov. Inšpektorat za delo zato svetuje vsem, ki naročajo storitve od tujih izvajalcev v Sloveniji, da preverijo, ali izvajalec te zahteve izpolnjuje. Oba zakona, tako Zakon o čezmejnem izvajanju storitev kot tudi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, določata, da je naročnik ali izvajalec storitev subsidiarno odgovoren, če tuji delodajalec ne izpolnjuje svojih obveznosti do zaposlenih. To pomeni, da lahko tuji delavci, ki ne prejmejo plačila za svoje delo, to plačilo zahtevajo tudi od slovenskega naročnika ali izvajalca storitev.
Inšpektorat za delo bo tako še naprej izvajal nadzore na gradbiščih in ostalih delovnih mestih in okoljih ter bo še posebej pozoren na spoštovanje določb in drugih predpisov.