Letošnji dogodek izpostavlja pomen ohranjanja zdravega morja v luči vzpostavljanja varne prihodnosti. Pritiski na obalo in morsko okolje namreč naraščajo, kar ogroža zdravje okolja in ljudi. »Za povečanje podnebne, vodne, prehranske, energetske in biotske varnosti potrebujemo modre odločitve ter izvajanje premišljenih ukrepov. Za to je potrebno okrepiti kulturo sodelovanje med sektorji, državo in lokalnimi skupnostmi,« je v nagovoru poudaril minister Uroš Brežan in dodal, da je ob tem treba preseči sektorsko upravljanje voda ter sodelovanje okrepiti po načelu "od izvira do morja".

Kot primer takšne oblike sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, z upoštevanjem pomena zelene infrastrukture (modro-zeleni koridorji) pri načrtovanju razvoja, je minister navedel zaprtje nekdanje ceste Koper–Izola in načrtovanje ureditev v skladu s protokoli integriranega upravljanja kopnega in morja. To na eni strani pomeni, da v praksi uspešno uresničujemo integracijo Protokolov Barcelonske konvencije z EU sredstvi, na drugi strani pa ta primer pomeni tudi pomemben precedens, saj urejanje poteka v sodelovanju dveh sosednjih občin, kar je redkost in predstavlja dobro prakso tudi na ravni evropske unije. »Pričakujemo, da bodo tudi ostale države sledile umikanju sive infrastrukture iz obale in spreobrnitev te sive infrastrukture v zeleno ter vračanje prostora ljudem in naravi,« je povedal minister in zaključil, da je širitev mreže zavarovanih območij na Jadranu nujen ukrep za ohranitev ekološke in prehranske varnosti, še posebej Slovenije, kar pa lahko dosežemo s proaktivnim sodelovanjem med ljudmi, ustanovami in državami. In takšno vrsto sodelovanja omogoča tudi vsakoletni Teden sredozemske obale.

Gre za mednarodni dogodek, ki letos s pestrim programom poteka med 18. in 22. septembrom v palači Manzioli v Izoli. Na dogodku se vsako leto srečajo odločevalci, strokovnjaki, civilna družba in zainteresirana javnost ter razpravljajo o pomenu morja in obale, izpostavljajo gospodarske potenciale in naravne vire ter iščejo rešitve za tveganja, ki sta jim morje in obala izpostavljena.

Slovenija letos prevzema dvoletno predsedovanje Barcelonski konvenciji, in sicer na 23. Zasedanju držav pogodbenic Barcelonske konvencije COP23 (angleško Contracting Parties - COP), ki bo potekalo decembra v Portorožu. Zato je ob tej priložnosti minister spomnil na pomembnost same konvencije in slovenskega predsedovanja ter slovenski javnosti prvič predstavil tudi uradni logotip letošnjega zasedanja: »S to podobo želimo poudariti zavezanost k ohranjanju narave, voda, morij, gozdov. Prepletajo se elementi ribe, trave pozejdonke, ter zelenih in modrih koridorjev. In to je tudi eden od načinov s katerim želi Slovenija poudarjati pomembnost ohranjanja morskih ekosistemov.«

Ob robu Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij, se je minister Brežan srečal tudi z italijanskim odbornikom dežele Furlanije-Julijske krajine za zaščito okolja, energijo in trajnostni razvoj Fabiom Scocimmarro.