Kot je po seji sveta povedal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, so zdaj na terenu še vedno prioriteta interventni ukrepi, v nadaljevanju pa bo treba nadgraditi trenutni sistem urejanja vodotokov. »V proces moramo seveda vključiti občine, saj imajo te interes, da imajo na območju svoje občine vodotoke ustrezno urejene.« Pri tem pa se moramo zavedati, je še poudaril, da so vodotoki celosten sistem, zato z vsakim ukrepom lahko posežemo v poplavno varnost, če ta ukrep ni premišljen.

Glede nastajajočega Zakona za obnovo pa je minister izpostavil, da je cilj učinkovitejši in robustnejši sistem upravljanja voda ter hkrati učinkovitejši sistem prostorskega načrtovanja, ki bi lahko preprečil dogodke, kot smo jim bili priča nedavno.

Mag. Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode je poudarila, da smo trenutno še vedno v fazi interventnih ukrepov. »Na terenu je trenutno več kot 190 delovišč. Vzpostavljamo pretočnost strug, saniramo poškodovane poplavne nasipe, ponekod pa se postavljajo tudi začasni objekti za varovanje prebivalcev in infrastrukture.«

Da je treba ob zadnjih dogodkih pozornost nameniti tudi problematiki erozije, ne le poplavam in plazovom, pa je spomnil mag. Rok Fazarinc, ki strokovno vodi Svet za vode. »Predvidene spremembe poplavne uredbe bodo na eni strani naslovile preprečevanje neprimernih posegov v prostor, torej predvsem stanovanjsko gradnjo ali gradnjo industrijskih objektov na poplavnih območjih, na drugi strani pa postopke pri umeščanju objektov državne infrastrukture v prostor.«