Postopka se prvič pred Meddržavnim sodiščem udeležuje 32 držav intervenientk, ki so skladno s 63. členom Statuta Meddržavnega sodišča izkoristile pravico do interveniranja. Na podlagi sklepa sodišča z dne 5. junija 2023 so bile izjave o nameri interveniranja v postopku 32 držav dopustne (sodišče je zavrnilo vlogo Združenih držav Amerike kot nedopustno).

Stališča Slovenije je v vlogi agenta na ustni obravnavi 20. septembra 2023 predstavil generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov  dr. Marko Rakovec. Poudaril je integriteto delovanja Meddržavnega sodišča, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti v dobri veri in spoštovanje pomena, ki ga Konvencija o genocidu, in še posebej njen 9. člen v povezavi s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, ima.

Namen konvencije je preprečevanje enega izmed največjih mednarodnih grozodejstev. Zato je bistvenega pomena, da se besedilo konvencije, njena pravilna razlaga in uporaba, ohranja pri doseganju njene celovitosti, to je pri doseganju in uresničevanju izključno humanitarnega in civilizacijskega namena v mednarodni skupnosti.

Udeležba v postopku pred ''svetovnim sodiščem'' Slovenijo postavlja v krog držav zagovornic spoštovanja mednarodnega prava in sprejetih mednarodnih obveznosti. Sodba sodišča se pričakuje v začetku leta 2024, ko se bo iztekel mandat petih sodnikov. Volitve sodnikov za devetletni mandat bodo potekale v mesecu novembru 2023 v New Yorku. Sodba sodišča v tem postopku bo predvsem pomembna z vidika presoje pomena vlog stranskih intervenientk k vsebini spora in končni razsodbi.

V postopku so v vlogi stranskih intervenientk poleg Slovenije nastopile tudi: Nemčija, Avstralija; Avstrija, Češka, Lihtenštajn in Slovaška (skupna vloga); Belgija, Hrvaška, Danska, Estonija, Finska, Irska, Luksemburg, Romunija in Švedska (skupna vloga); Bolgarija; Kanada in Nizozemska (skupna vloga); Ciper, Španija, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Litva, Malta, Norveška, Nova Zelandija, Poljska, Portugalska in Združeno kraljestvo.