Dogodka so se udeležili visoki predstavniki ministrstev za kmetijstvo 12 držav, ki sodelujejo v pobudi. Poleg Slovenije so to še: Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Litva, Latvija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija in Slovaška. Opazovalki sta Finska in Ukrajina.

»Spodbujanje vključevanja mladih kmetov pri razvoju raziskav in uporabi novih tehnologij v kmetijstvu« odpreti razpravo o ključnih izzivih za zagotavljanje socialne varnosti mladega kmeta, ki se odloča za  delo na kmetiji, ter sistemsko učinkovitega in celovitega naslavljanja razvoja podeželja. Ključno vprašanje konference je, kako povečati privlačnost sektorja in privabiti mlade kmete, ki so najpomembnejši za preobrazbo kmetijstva in prehranskih sistemov, inovacije ter zagotavljanje prehranske varnosti in trajnosti sektorja v prihodnosti.

Na konferenci sodeluje tudi  neprofitno združenje  »Kruh miru« (FriedensBrot e. V.), ki od leta 2005 deluje v Berlinu. Neprofitno združenje »Kruh miru« z ohranjanjem spomina na padec berlinskega zidu in konec železne zavese leta 1989 , v svojih aktivnostih poudarja pomembno vlogo kmetijstva in razvoja podeželja pri ohranjanju miru  in demokratičnega razvoja v državah srednje in vzhodne Evrope.

Konferenco sta odprla, gostitelj konference, Jozef Bireš,minister za kmetijstvo in razvoj podeželja Slovaške republike in Claudia Müller, državna sekretarka Zveznega ministrstva za prehrano in kmetijstvo Zvezne republike Nemčije.  Nemčija bo naslednja organizatorka konference.

Glavna sporočila vseh sodelujočih na konferenci so: mladim kmetom je skupno, da so v povprečju višje izobraženi in podjetniško naravnani ter motivirani za uvajanje novih tehnologij, organizacijskih in tržnih sprememb in inovacij. Mladi kmetje in drugi novi akterji v sektorju se soočajo s številnimi ovirami za začetek kmetijske dejavnosti, ki se razlikujejo od države do države. Kmetijstvo je zaradi visokih kapitalskih zahtev in negotovih zaslužkov ter vremenskih nepredvidljivosti zaradi podnebnih sprememb pogosto povezano z visoko stopnjo tveganja, zato morajo politike pomagati mladim kmetom pri zmanjševanju tveganj v prvih letih po začetku kmetijske dejavnosti z zagotavljanjem podpore za začetno ustanovitev na poenostavljen in ciljen način. Generacijska prenova je potrebno biti čim hitrejša in jo je potrebno spodbujati tudi z vidika zemljiške politike, obdavčenja, dedovanja ali prostorskega načrtovanja, kot tudi potrebo po usklajevanju evropskih in nacionalnih ukrepov.

Na odločitev mladih za uporabo novih tehnologij vplivajo predvsem dejavniki, kot so: širjenje informacij o novih tehnologijah, znanje glede uporabe novih tehnologij ter cenovna dostopnost. Digitalizacija kmetijstva je ključa za razvoj kmetijstva in učinkovitost kmetijske proizvodnje.

Digitalna preobrazba kmetijstva in živilstva, ter posledično podeželja, je v ospredju paradigme nove skupne kmetijske politike, Evropskega zelenega dogovora in njegove osrednje Strategije: od vil do vilic, ki v ospredje postavlja odporen in trajnosten prehranski vidik.

Možnosti za informiranje mladih so predvsem v prenosu informacij preko nacionalnih in regionalnih mrež za podeželje, s področja inovacij, novih tehnologij, izobraževanj, strokovnih razprav ter možnosti vključevanja v evropsko partnerstvo za inovacije.  

Evropsko partnerstvo za inovacije je nov koncept evropske politike za spodbujanje inovativnosti in učinkovitejšega povezovanja med raziskavami in inovativnostjo z namenom hitrejšega pridobivanja uporabnih rešitev za spodbujanje konkurenčnega in trajnostnega kmetijstva , zagotavljanja stabilne pridelave hrane, trajnostnemu upravljanju naravnih virov od katerih sta odvisna tako kmetijstvo kot gozdarstvo in sožitje z okoljem.