Pomanjkanje učiteljev trenutno ni osrednja tema na področju vzgoje in izobraževanja le v Sloveniji, ampak po vsej Evropi. Temu vprašanju je tako bila namenjena 13. seja delovne skupine, ki jeseni načrtuje tudi širšo javno razpravo na to temo.

Uvodoma so izhodišča za razpravo pripravili: Tanja Taštanoska, vodja Sektorja za kakovost in analize, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Miha Lovšin, vodja Sektorja za razvoj kadrov v šolstvu, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, dr. Črtomir Matejek, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, ter dr. Amalija Žakelj in dr. Mara Cotič s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Tanja Taštanoska je predstavila položaj učiteljev v Sloveniji v mednarodno primerjalni perspektivi. V svoji predstavitvi je med drugim predstavila mednarodno primerjavo glede plač učiteljev, učne obveznosti, starostne strukture, razmerja učitelj-učenec, povprečne velikosti oddelka ter avtonomije, ugleda in obremenjenosti učiteljev. Podatki publikacije Organizacije za ekonomsko sodelovanje (OECD) Pogled na izobraževanje (Education at a Glance) med drugim kažejo, da je povprečna letna dejansko izplačana plača učitelja v višjem sekundarnem izobraževanju za 7% nižja od povprečja držav OECD. Tudi letna učna obveznost učiteljev v Sloveniji je pod povprečjem držav OECD v primarnem, nižjem sekundarnem in višjem sekundarnem izobraževanju. Glede starostne strukture pa podatki med drugim kažejo, da je 49% učiteljev v Sloveniji v višjem sekundarnem izobraževanju starih 50 ali več let, kar je nad povprečjem držav OECD (40%).

Miha Lovšin je predstavil ukrepe na področju pomanjkanja učiteljev. V svoji predstavitvi je med drugim predstavil tri vidike: vpis v študij za pedagoške poklice, vstop v poklic ter odhajanje kadra iz poklica. Med drugim je poudaril, da ko govorimo o pomanjkanju kadra, je potrebno upoštevati tudi ciklično naravo pojava, kar pomeni, da obdobju pomanjkanja kadrov sledi obdobje viška kadrov in obratno. Po izračunih ministrstva na podlagi demografskih projekcij bi naj bil višek pomanjkanja kadrov dosežen leta 2027. Pri razmišljanju o ciljih na tem področju v okviru nacionalnega programa je zato potrebno imeti v mislih tako odzivnost sistema na pomanjkanje kot na višek kadra.

Dr. Črtomir Matejek je predstavil podatke o prijavah in vpisu na pedagoške študijske programe na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Med drugim je povedal, da je interes za vpis v 1. roku na program predšolske vzgoje primerjalno najvišji, vendar se v zadnjih letih zmanjšuje. Tudi na izrednem študiju za predšolsko vzgojo trend vpisa pada, vendar je še vedno relativno veliko izrednih študentov vpisanih v ta program. Glede razrednega pouka podatki kažejo, da se je število prijav v 1. roku rahlo povečevalo od leta 2019, ko je bilo primerjalno najnižje število prijav, do leta 2022, leta 2023 pa je število prijav za ta program spet padlo. Med drugim je še podal ugotovitev, da so praviloma kandidati, ki se prijavijo v 1. roku, tisti študenti, ki redno in dobro študirajo in imajo tudi na koncu interes, da ostanejo v poklicu, mnogi študenti, ki pa se prijavijo v 2. roku, pa bodisi opustijo študij ali pa se kasneje ne odločijo za vstop v poklic.

Dr. Amalija Žakelj in dr. Mara Cotič s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem sta predstavili podatke o prijavah in vpisu na pedagoške študijske programe na Pedagoški fakulteti UP. Podatki med drugim kažejo, da imajo na fakulteti za prihajajoče študijsko leto zapolnjena mesta za program predšolske vzgoje in razredni pouk. Trendi vpisa v omenjena programa so skozi leta stabilni, saj so v zadnjih nekaj letih vedno zapolnili vsa mesta v 1. roku. Prehodnost med rednimi študenti je med 80-90 odstotkov, med izrednimi pa med 70-75 odstotkov. Dr. Mara Cotič je postregla s podatkom, da se je letos na njihovo fakulteto vpisalo 110 kandidatov v študijski program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe, od tega jih 65 že dela v šolah. Gre za približno 100 odstotni porast prijav glede na lansko študijsko leto.

Vodja delovne skupine in dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Janez Vogrinc pa je predstavil podatke za Pedagoško fakulteto UL. V preteklih letih so vedno razpisali 85 mest za razredni pouk in jih vedno v 1. prijavnem roku zapolnili in imeli selekcijo. Za študijsko leto 23/24 so povečali število mest na 95. Tokrat se je prvič zgodilo, da je bilo prijav v 1. roku manj od razpoložljivih mest (77). Pri vpisu na program predšolska vzgoje so minimalna nihanja in vedno so mesta na 1. prijavnem roku zapolnjena. Drugačna je situacija pri vpisu na dvopredmetni študij, kjer mesta v posamezne smeri praviloma niso nikoli zapolnjena. Ob tem je poudaril, da na podlagi podatkov - z izjemo razrednega pouka, ki je na vseh pedagoških fakultetah v upadu – ne moremo govoriti o manjšem interesu za vpis v pedagoške študijske programe, ker je tudi v preteklosti že šlo za nihanja. Težava je v tem, da je v absolutnih številkah premalo tistih, ki se vpišejo na določen študijski program, glede na potrebe v šolah.

V nadaljevanju je sledila razprava, kjer so sodelujoči na seji delovne skupine med drugim poudarili, da mladi danes v večji meri iščejo fleksibilnost na delovnem mestu (kot je npr. delo od doma) in učiteljski poklic te fleksibilnosti ne ponuja. Vprašanje fleksibilnosti in ustrezno ravnovesje med delovnim časom in prostim časom je pogosto bolj pomembno kot zgolj višina plače. Današnje generacije mladih so tudi bolj nepredvidljive in je težje napovedati, koliko diplomantov pedagoških študijskih programov se bo kasneje tudi zaposlilo v šolstvu, kar predstavlja dodatno težavo pri napovedovanju bodočih gibanj kadrov v šolstvu. V razpravi je bilo moč med drugim tudi slišati, da na privlačnost učiteljskega poklica med drugim vpliva tudi krepitev individualizma v družbi, velik razpon  v plačnih razredih med plačo učitelja začetnika in plačo učitelja na koncu kariere, ter neprivlačni pogoji za prehod kadrov iz gospodarstva v učiteljski poklic. Sogovorniki so se med drugim strinjali, da je potrebno v šolstvu jasno razmejiti pristojnosti staršev v šoli, smiselna pa bi bila tudi promocija učiteljskega poklica v Sloveniji, saj je vlaganje v kvalitetno izobraževanje poceni rešitev za državo, ker imamo brez kvalitetnega izobraževanja kasneje celo vrsto drugih resnih družbenih problemov, ki so dražji.

Ob koncu razprave je dr. Vogrinc dejal, da je razprava pokazala, da je javna razprava na to temo potrebna, zato jo bo jeseni organizirala delovna skupina. V zadnjih letih se je na področju vzgoje in izobraževanja reševala kadrovska problematika tudi pod krinko različnih kriz (covid, poplave), je pa tudi res, da so se v preteklosti določene začasne rešitve tudi zlorabljale. Potrebno je razmisliti, kako določene rešitve vpeljati ob ohranjanju potrebne kakovosti. Dodal je, da so potrebna pozitivna sporočila o pomembnosti učiteljskega poklica za celotno družbo.