Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) skupaj z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO), Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Eko skladom, Komunalno zbornico Slovenije, Zvezo potrošnikov Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije pred pričetkom kurilne sezone ozavešča širšo javnost z nasveti o pravilnem kurjenju, o izbiri in nakupu lesne biomase, pomembnosti vzdrževanja kurilnih naprav ter o subvencijah, ki so na voljo za zamenjavo starih kurilnih naprav.

V Sloveniji je v zimskem času zrak najbolj obremenjen z emisijami iz malih kurilnih naprav na lesno biomaso, in sicer so najbolj problematične vrednosti prašnih delcev in benzo(a)pirena. “V preteklosti smo se že spopadali s preseženimi mejnimi vrednostmi koncentracij za delce PM10, zaradi česar so na teh območjih izvajali načrte za kakovost zraka. Vsega skupaj jih je bilo 7. Z njihovim uspešnim izvajanjem se je kakovost zraka v Sloveniji v zadnjih letih izboljšala, tako smo v začetku letošnjega leta zaprli še zadnji odlok na območju Mestne občine Celje. Vendar pa to še ne pomeni, da je naše delo opravljeno. V zadnjem letu se je povečalo zanimanje gospodinjstev po ogrevanju na lesno biomaso, s tem pa lahko pričakujemo večjo obremenitev emisij na kakovost zraka v času kurilne sezone,” je v uvodu povedala mag. Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje, MOPE.

Podatke o stanju kakovosti zraka v času kurilne sezone nam je predstavila Tanja Koleša, vodja Sektorja za kakovost zraka na ARSO: “Slovenija se glede delcev uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom. Čeprav je v zadnjih letih opazen trend zmanjševanja onesnaženosti zraka z delci, pa predvsem ob neugodnih vremenskih razmerah v kurilni sezoni še vedno izmerimo ravni, ki so zdravju škodljive. V Sloveniji so zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp predvsem v zimskem času pogoji za redčenje onesnaženja v zraku pogosto slabi. Analiza je pokazala, da k ravnem delcev precej enakomerno prispevajo kurjenje lesa, promet, resuspenzija in sekundarni delci. Kurjenje lesa in promet predstavljata delce, ki so posledica neposrednih izpustov v zrak. Večina delcev, ki nastanejo pri kurjenju lesa, je posledica nepravilne uporabe zastarelih kurilnih naprav gospodinjstev.”

Zunanji onesnažen zrak ima velik vpliv na zdravje celotne populacije in predstavlja enega najpomembnejših okoljskih dejavnikov tveganja za zdravje, oziroma za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in povečano umrljivost. Med najranljivejše spadajo majhni otroci, osebe s kroničnimi obolenji dihal ter srca in žilja, nosečnice in starejši odrasli. Večina raziskav, ki se je v zadnjih desetletjih ukvarjala z vplivi onesnaženega zraka na zdravje, je preučevala povezave med izpostavljenostjo delcem in zdravjem.

“Posledice izpostavljenosti onesnaženemu zraku so lahko kratkotrajne, kot kašljanje, težko dihanje ali poslabšanje že obstoječih bolezni dihal, srca in žilja. Pri dolgotrajni izpostavljenosti lahko nastanejo okvare v žilnih stenah, pospeši se proces nastajanja ateroskleroze, poveča se nagnjenost za nastanek strdkov itd. Kratkotrajna in dolgotrajna izpostavljenost lahko vodita do zmanjšanja pljučne funkcije, povečane dovzetnosti za okužbe dihal in poslabšanje bronhialne astme. Onesnažen zrak vpliva na prezgodnjo umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, možganske kapi, bolezni dihal in pljučnega raka, povezan pa je tudi z metabolnimi in nevrodegenerativnimi boleznimi ter z negativnimi vplivi na rodnost, nosečnost in novorojenčka,” je povedala Majda Pohar, dr. med., spec. higiene, NIJZ.

Glavni vir izpustov škodljivih snovi so male kurilne naprave. Njihova zamenjava je učinkovit ukrep, ki znatno prispeva k izboljšanju kakovosti zraka, kar je tudi cilj podnebnih ukrepov. Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc je izpostavil, da so boljši življenjski pogoji in čisto okolje odgovornost nas vseh. »Vsak uporabnik kurilne naprave lahko prispeva k čistejšemu okolju s pravilnim ravnanjem in vzdrževanjem le-te. Poleg brezhibne kurilne naprave, ki je redno pregledana in očiščena, je izjemnega pomena tudi uporaba ustreznega goriva. Pri pečeh na trda goriva uporabljamo samo in zgolj suha drva. Da je kurjenje peči varno in učinkovito, uporabnikom pomagajo dimnikarske službe, ki s čiščenjem in pregledi kurilnih naprav ter svetovanjem preprečijo marsikateri požar ali zastrupitev s ogljikovim monoksidom.«

V mreži energetskih svetovalcev Ensvet, ki deluje pod okriljem Eko sklada, se najpogosteje srečujejo ravno z vprašanji glede zamenjave kurilnih naprav. Energetski svetovalci nudijo brezplačno, individualno in neodvisno energetsko svetovanje občanom, podjetjem in javnemu sektorju, posredujejo pa tudi informacije o nepovratnih sredstvih in/ali kreditih Eko sklada, ki so dodatni spodbujevalec za izvedbo okolju prijaznih naložb. »Potrošnik naj pred začetkom zamenjave kurilne naprave pridobi čim več nevtralnih strokovnih informacij. To so informacije o cenah energentov, izračunu velikosti ogrevanih površin oziroma enot in izkoristkih, ki jih z izbiro ustrezne kurilne naprave dosežemo. Samo ustrezna izbira kurilne naprave ni dovolj, le-ta mora biti pravilno vgrajena, redno vzdrževana, skladna z veljavnimi predpisi, upoštevati moramo tudi nasvete o pravilnem kurjenju. Z mrežo Ensvet povečujemo energetsko učinkovitost stavb, kar je skupni cilj vseh držav članic EU,” povesta Tjaša Bandelj, koordinatorka mreže Ensvet, in Patricjo Božič, energetski svetovalec mreže Ensvet.

Za čezmerno onesnaževanje zraka je pogosto vzrok tudi zgorevanje lesnih goriv slabe kakovosti. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) vsako leto izvaja teste kakovosti lesnih peletov in drv, v pomoč potrošnikom za lažjo odločitev. Tudi letos so na testu preverili, kako kakovostni so peleti, ki jih lahko kupite v 15-kilogramskem pakiranju. Kar 11 od 18 vzorcev je prejelo oceno zelo dobro. Razveseljivo je, da so se na tretjem, četrtem in petem mestu zvrstili slovenski peleti, ugotavljata Barbara Primc iz Zveze potrošnikov Slovenije in dr. Peter Prislan iz Gozdarskega inštituta Slovenije. Poleg pelet so testirali tudi drva, ki so tradicionalna oblika lesnih goriv v Sloveniji. V trgovskih centrih in pri večjih spletnih ponudnikih so testirali izključno suha bukova drva. Meritve v laboratoriju so pokazale, da se vsi vzorci, razen enega, po standardu SIST EN ISO 17225-5:2021 uvrščajo v kakovostni razred A1. Po nekaj polen z vidnimi znaki trohnobe in/ali plesni so našli le v dveh vzorcih od desetih.

Test, ki so ga na ZPS izvedli v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, je financiralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in s tem omogočilo brezplačno objavo rezultatov za vse potrošnike – objavljeni so na spletni strani ZPS.

Več informacij o kurjenju v malih kurilnih napravah in vplivu na kakovost zraka najdete na www.mojzrak.si