Vlada se je seznanila z informacijo o poteku izvajanja Predhodnega programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023

Vlada je na seji 21. septembra 2023 sprejela Predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023, s katerim je na podlagi predhodne ocene škode dodelila predplačila 117 občinam. Za izvedbo Predhodnega programa so zagotovljena sredstva državnega proračuna v skupni višini 222 milijonov evrov.

Z namenom zagotovitve transparentnosti in sledljivosti porabe dodeljenih sredstev bo Ministrstvo za naravne vire in prostor po dogovoru z Ministrstvom za finance v okviru Načrta razvojnih programov (NRP) oblikovalo in odprlo 117 projektov (torej za 117 občin), kar bo omogočalo sklenitev pogodb s posameznimi občinami za nakazilo predplačila. Postopki so v teku, nakazila bodo predvidoma izvedena najpozneje v petih tednih.

Predplačila so namenjena sofinanciranju izvedbe nujnih ukrepov, navedenih v predhodnem programu. Med upravičene stroške tako sodijo izdelava potrebne projektne dokumentacije, izvedba gradbenih del, izvajanje gradbenega nadzora, plačilo stroškov začasnih nastanitev izseljenih prebivalcev (razen če je občina te stroške že uveljavljala na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ter plačilo DDV.

Občine morajo v roku 12 mesecev po sklenitvi pogodbe o predplačilu podati poročilo o porabi prejetih sredstev.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Vlada se je seznanila z informacijo o izvajanju izrednih ukrepov na vodotokih na območju Koroške

Vlada se je seznanila z informacijo o izvajanju izrednih ukrepov na območju porečij rek Drave,  Meže in Mislinje, Pesnice v zgornjem teku, Dravinje in zaradi obilnih padavin v Avstriji tudi reke Drave. Največ škode je zaradi posledic kratkotrajnih obilnih padavin, ki so presegle 100-letno povratno dobo, in predhodnih vremenskih dogodkov nastalo na Meži in njenih pritokih v občinah Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

Vlada o izplačilu intervencijskih stroškov in ocenah škode ob poplavah

Vlada je sprejela informacijo o aktivnostih, ki se nanašajo na določitev in izplačilo intervencijskih stroškov ter na ocenjevanje neposredne škode v aplikaciji Ajda. Informacija zajema zbirne podatke o sprejetih odločitvah vlade glede povrnitve intervencijskih stroškov občinam ter silam zaščite, reševanja in pomoči ob neurjih in poplavah v maju, juliju in avgustu letos. Vključuje tudi podatke o doslej izplačanih intervencijskih stroških koroškim občinam. Podaja tudi predhodno informacijo o pripravi ocene neposredne škode ob poplavah v avgustu.

Vlada je zaradi številnih neurij, poplav ter zemeljskih plazov letos sprejela več sklepov o povrnitvi intervencijskih stroškov občinam in gasilskim enotam ob posredovanjih, ko ni bil aktiviran državni načrt za konkretno nesrečo, ter o povrnitvi intervencijskih stroškov ob aktiviranem državnem načrtu. Izplačila izvaja Uprava za zaščito in reševanje na podlagi zahtevkov občin ter sil zaščite in reševanja, ki upravičenost stroškov izkazujejo z verodostojnimi listinami.

V neurjih in poplavah, ki so Slovenijo prizadele maja, julija in avgusta letos so imele občine, gasilske enote ter druge sile zaščite in reševanja skupaj za 120.154.395 EUR intervencijskih stroškov, od tega ob neurjih in poplavah, ki so Slovenijo prizadele s 4. avgustom, občine za 94.952.956 EUR ter sile zaščite in reševanja, vključno z gasilskimi enotami, za 11.412.695 EUR intervencijskih stroškov.

Uprava za zaščito in reševanje je intervencijske stroške občinam za neurja, poplave in zemeljske plazove, ki so se zgodili med 16. in 23. majem ter 12. in 13. julija letos že izplačala, in sicer v skupni višini 4.170.253 EUR. V četrtek, 28. avgusta, bo realiziranih 125 od skupno 144 zahtevkov občin za povračilo intervencijskih stroškov ob neurjih med 17. in 25. julijem letos, in sicer v skupni višini 4.325.152 EUR (intervencijski stroški občin so skupaj znašali nekaj več kot 5,5 milijona EUR).

Do konca tega tedna bo pripravljena tudi pogodba z Gasilsko zvezo Slovenije in Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, na podlagi katere jim bo za intervencije 12. in 13. julija letos ter med 12. julijem in 3. avgustom letos skupaj povrnjenih 2.605.099 EUR stroškov, za intervencije med 4. in 31. avgustom letos pa 10.694.539 EUR. Pogodba o povračilu intervencijskih stroškov silam zaščite in reševanja, nastalih med 4. in 31. avgustom letos, ki skupaj znašajo 718.156 EUR, bo njihovim krovnim organizacijam posredovana do konca tega tedna.

Občine morajo zahtevke za povračilo intervencijskih stroškov, nastalih med 4. in 31. avgustom – ti skupaj znašajo 94.952.956 EUR, oddati najpozneje do 6. oktobra letos.

Informacija, ki jo je sprejela vlada, vključuje tudi poročilo o vnosu neposredne škode ob poplavah v začetku avgusta letos v aplikacijo Ajda. 173 občin je škodo v aplikacijo vnašalo do 22. septembra letos, skupaj 23.812 vnosov pa je zaradi številnih ukrepov in sodelovanja vseh deležnikov potekalo tekoče in pravočasno.

Skupaj zabeležena škoda v aplikaciji znaša 2.514.017.905,75 EUR. Največ, in sicer za več kot 1,3 milijarde EUR, je je bilo na področju voda. Na več kot 12.000 stanovanjskih in javnih zgradbah ter gospodarskih in drugih objektih je bila zabeležena škoda v višini skoraj 500 milijonov EUR.

Podatki v aplikaciji pregledujejo regijske komisije, ki bodo oktobra letos pripravile končno oceno. Družba SODO podatke za obračun nižjih stroškov elektrike za prizadete ob avgustovskih poplavah, že ima, do konca tedna pa bo imelo podatke o neposredni škodi tudi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj s ciljem priprave vloge za Solidarnostni sklad EU.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Priprava vloge za sredstva Solidarnostnega sklada EU

Vlada se je seznanila z informacijo o poteku aktivnosti za pripravo vloge za Solidarnostni sklad EU. Takoj po naravni nesreči je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo vloge in izvajanje Solidarnostnega sklada EU, ki jo vodi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Delovna skupina se je v širši sestavi sestala trikrat. Medresorska delovna skupina se je na svojem zadnjem sestanku, 5. 9.,  strinjala, da se za celovito in hitro ceno škode za vključitev v vlogo za Solidarnostni sklad EU uporabi metodologija PDNA (angleško Post-Disaster Needs Assessment), ki nadgrajuje nacionalne metodologije za ocenjevanje škode, ter da se določi nosilce za oceno škode za posamezne kategorije.

Metoda PDNA, ki so jo razvile Svetovna banka, Evropska unija in Skupina za razvoj pri Združenih narodih, pomaga pri celovitemu in hitremu ocenjevanju posledic po katastrofi ter pripravi načrtov za obnovo. Pristop spodbuja medsektorsko koordinacijo, ki zagotavlja opredelitev škode, izgub ter potreb po rekonstrukciji in sanaciji po sektorjih. Medtem ko nacionalna metodologija ocenjevanja škode temelji na neposrednem popisovanju škode, pa metoda PDNA kot nadgradnja omogoča oceno posledic tudi na območjih, kjer terenski popis zaradi časovnih ali drugih razlogov v tako kratkem času ni mogoč. Hkrati nadgradnja omogoča poenoteno in primerljivo  ocenjevanje stroškov vzpostavitve v normalno stanje, ob upoštevanju dejstva, da tako obsežna obnova traja več let. Skupna ocena posledic zajema vse vidike naravne nesreče, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine, odlaganja in ravnanja z odpadki…itd. Ob tem je treba poudariti, da ocena ne vključuje izboljšav, upošteva pa povišanje cen v predvidenem obdobju obnove. Denimo pri sanaciji plazov je v oceno posledic nastalih plazov vključen strošek sanacije plazov, ki so se že sprožili. Hkrati pa ocena posledic vključuje tudi stroške za spremljanje in sanacijo tistih plazov, ki od začetka avgusta 2023 dodatno ogrožajo ljudi, infrastrukturo in okolje. Te plazove je namreč treba spremljati in po potrebi sanirati, da se ob naslednjih (večjih) padavinah ne bodo sprožili in ogrozili prebivalstva, infrastrukture in okolja ter povzročili dodatne škode.

V celotnem procesu Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ohranja tesno sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, predstavniki Svetovne banke in Evropske banke za raziskave in razvoj. Rok za oddajo vloge na Evropsko komisijo je 12 tednov od nastanka dogodka, to je 27. 10. 2023.

Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj