Slovenija letos praznuje 20-letnico sprejema Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), zato sta Ministrstvo za javno upravo in Informacijski pooblaščenec v okviru dogodkov ob Svetovnem dnevu pravice vedeti, 27. septembra 2023, v prostorih Akademije za glasbo v Ljubljani, priredila svečano akademijo z naslovom »Informacije javnega značaja so in bodo krojile odprtost družbe«.

Dogodek je kot častna gostja otvorila dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije, nato pa sta udeležence pozdravili še ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Predsednica dr. Nataša Pirc Musar je v nagovoru izpostavila, da je pravica vedeti ena temeljnih človekovih pravic, dostop do informacij javnega značaja pa ključnega pomena za oblikovanje pravičnejše in bolj transparentne družbe. V govoru je kot nekdanja informacijska pooblaščenka predstavila svoj pogled o področju transparentnosti in hkrati opozorila na izzive prihodnosti, ki ogrožajo to temeljno pravico, pravico vedeti.

"Pravica vedeti pomeni, da imamo vsi pravico dostopati do informacij, ki so ključne za oblikovanje naših mnenj, odločitev in za spremljanje delovanja naše družbe. Pravica do informacij nas opolnomoči, da lahko sprejemamo boljše, ustreznejše odločitve in se borimo proti korupciji ter zlorabam moči. Prav tako pa je to tudi sredstvo za varstvo drugih temeljnih človekovih pravic, kot so svoboda govora, svoboda tiska in pravica do zasebnosti," je povedala predsednica ter dodala, da moramo to pravico braniti in širiti naprej. "Pravica vedeti je ključ do boljšega jutrišnjega dneva, kjer prevladujejo resnica, pravičnost in enakost."

Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je v nagovoru uvodoma povedala, da smo na Ministrstvu za javno upravo ponosni, da smo sistemski nosilec tega področja - odprtih podatkov in širše transparentnosti javnega sektorja, pri čemer sodelujemo z drugimi organi, agencijami in državljani, da skupaj ustvarjamo boljše, bolj odprto okolje.

"Zakon o dostopu do informacij javnega značaja je bil velika prelomnica za celotno javno upravo. Omogočil je, da so javne institucije postale bolj odprte in preglednejše, posledično pa tudi bolj racionalne in dostopne uporabnikom. Še danes nas spodbuja k proaktivnosti pri objavi najrazličnejših informacij, ki so v interesu javnosti. Odprto in transparentno delovanje javnih institucij je namreč ključnega pomena za krepitev zaupanja v javni sektor in državo kot tako. Zagotavljanje dostopa do informacij javnega značaja omogoča nadzor nad delovanjem javnih organov, zmanjšuje korupcijska tveganja, s tem pa krepi integriteto in vladavino prava," je povedala ministrica in tudi ona opozorila na odgovornost, ki jo prinaša dostop do informacij javnega značaja, tudi na strani uporabnikov ter na izzive sodobnega časa, ki ga zaznamujejo družbena omrežja, lažne novice in težnje k tabloidizaciji medijev. "Prav zaradi tega je dostop do verodostojnih informacij ključnega pomena. Tega bi se morali zavedati tudi prejemniki. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja mora biti naš ščit pred zlorabami in manipulacijami. Informacije so postale tržno blago, z njimi je moč manipulirati in jih izkrivljati na način, ki koristi zgolj določeni interesni skupini in ne več javnosti. Želim poudariti, da z dostopom do informacij prihaja tudi velika odgovornost, da prejemniki z njimi ravnajo etično, preudarno in družbeno odgovorno," je opozorila ministrica.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je ob svečanem dogodku povedala, da Zakon o dostopu do informacij javnega značaja že 20 let nudi dobro podlago za uresničevanje pravice vedeti v Sloveniji, na njegovi podlagi vodeni pritožbeni postopki pa vselej stremijo k odpiranju informacij, s čimer Informacijski pooblaščenec pomembno prispeva k uspešnemu razvoju transparentnosti javnega sektorja. Posebej je poudarila pomen seznanitve javnosti z informacijami na področjih sprejemanja predpisov, delovanja pravosodnih organov, porabe javnih sredstev ter okoljskih in tajnih podatkov. Zaključila je, da mora biti še naprej naš skupen cilj, da na dobri zakonski podlagi gradimo trdno kulturo transparentnosti, ki je nujen pogoj za uresničevanje drugih pravic v demokratični družbi.

V okviru svečanega dogodka je informacijski pooblaščenec podelil tudi nagrado »Ambasador transparentnosti«, ki jo je letos prejel zavod Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja, ki s številnimi projekti krepi zavedanje javnosti o pomenu transparentnega delovanja in vključevanju civilne družbe v procese demokratičnega odločanja, tako na državni kot na lokalni ravni.

Z video izjavo je udeležence nato nagovoril dr. Gregor Virant, nekdanji minister za javno upravo. Spomnil se je začetkov po uveljavitvi zakona ter poudaril, da je bil sprejem tega zakona eden izmed temeljev reforme javnega sektorja. Povedal je, da ima Slovenija kvaliteten zakon in pohvalil delo Informacijskega pooblaščenca.

Sledila je okrogla miza, na kateri so o uresničevanju pravice dostopa do informacij javnega značaja v Sloveniji v zadnjih 20 letih, razpravljali naslednji gostje:
- dr. Pavel Gantar, nekdanji minister za informacijsko družbo,
- mag. Kristina Kotnik Šumah, namestnica informacijske pooblaščenke,
- Borut Mekina, novinar Mladine,
- dr. Špelca Mežnar, ustavna sodnica in
- dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije.

Udeleženci okrogle mize so zaključili, da se zakon v praksi dobro uresničuje in dosega svoj namen, kljub temu pa so možne še izboljšave, zlasti na področju poenostavitve postopkov in skrajšanja časa reševanja zadev. V luči hitrega razvoja modernih tehnologij in umetne inteligence so opozorili tudi na izzive, ki jih prinaša prihodnost in se strinjali, da je treba v javnem sektorju še naprej spodbujati vrednostni sistem, ki stremi k odprtosti.

Da bi bili postopki dostopa do informacij javnega značaja še hitrejši in učinkovitejši, je Informacijski pooblaščenec ob tej priložnosti izdal priročnik za zavezance in prosilce, v katerem so zbrani odgovori na najpogosteje dileme iz prakse.