Javna razprava na temo obmejnih problemskih območij
Uvodničarji javne razprave med njimi dr. Franc Trček iz Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj | Avtor: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
V uvodnem nagovoru je predstavnik Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Franc Trček, poudaril pomen odprte razprave o tem, ali so problemska območja res omejena zgolj na meje države. Po njegovem mnenju se težave pojavljajo tudi na drugih območjih v državi, zato je pozval k razpravi in podajanju predlogov. Po obstoječi zakonodaji se na seznam obmejnih problemskih območij (OPO) trenutno uvršča 86 občin.
Metka Šošterič iz Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je predstavila trenutno veljavno zakonodajo na področju obmejnih problemskih območij ter spodbude za ta območja. Dr. Janez Nared iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je v nadaljevanju predstavil študijo o obmejnih problemskih območjih, pri čemer je izpostavil 3 ključne kriterije: delovna mesta, dostopnost povezav in storitev, ki so odločilni za poselitev in preprečitev izseljevanja.
Župan občine Podlehnik, mag. Sebastian Toplak, je nadalje opozoril na trende, značilne za obmejno območje Haloz: upad prebivalstva, staranje prebivalstva, prisotnost hribovitih predelov ter stanje cestne infrastrukture. Prav tako je izpostavil prilagoditve razpisnih pogojev v zadnjem letu, ki omogočajo uspešno kandidiranje za razvojne projekte, ter predstavil predloge in pobude za razvoj obmejnih problemskih območij.
V prihodnje nas čakajo še nadaljnje javne razprave (12. oktobra 2023 v Pivki in 25. oktobra 2023 v Mariboru), osredotočene na specifične vsebinske sklope, s ciljem pridobiti predloge za spremembe zakona od različnih ciljnih skupin in slišati stališča deležnikov iz različnih regij. Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) si prizadevamo za čim širšo javno razpravo, ki bo vključila vse relevantne deležnike. Sprememba zakona naj bi šla nato v zakonodajno proceduro v začetku naslednjega leta. Namen sprememb Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je celovito obravnavati izzive, s katerimi se soočajo teritorialno zaokrožena območja, vključno z virom financiranja in povečano vključenostjo deležnikov.