Evropska komisija od leta 2014 spremlja letni digitalni napredek držav članic in na osnovi parametrov pripravi vsakoletno poročilo, ki se letos imenuje Poročilo o digitalnem desetletju in vključuje analizo na evropski ravni za štiri področja digitalnega gospodarstva in družbe: digitalne kompetence, digitalna infrastruktura, digitalna preobrazba gospodarstva in zagotavljanje digitalnih javnih storitev, ki izhajajo iz programa politike »Pot v digitalno desetletje«.

Poročilo temelji večinoma na podatkih iz prve četrtine leta 2022, presečni datum za podatke povzete po Eurostatu je namreč 1. april 2022. Na spletni strani Evropske komisije je dostopen podrobnejši opis metodologije indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (v angleščini).

Digitalne kompetence

Iz poročila je razvidno, da so osnovne digitalne kompetence med prebivalci Slovenije nekoliko manj razširjene kot v povprečju v EU. Pri odstotku oseb z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami se od leta 2022 položaj ni izboljšal, saj zaostajamo za evropskim povprečjem (Slovenija: 50 odstotkov; EU: 54 odstotkov). Tudi odstotek strokovnjakov iz informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) se ni zvišal in še vedno ostaja pod evropskim povprečjem (4,5 odstotka in 4,6 odstotka). Odstotek žensk strokovnjakinj v IKT se je povečal na 17,6 odstotka (2022: 17 odstotkov), a kljub temu ne dosega evropskega povprečja (18,9 odstotka).

Evropska komisija Sloveniji priporoča zvišanje ravni osnovnih in naprednih digitalnih spretnosti, krepitev prepoznavanja potreb na trgu dela in dodatne ukrepe na področju izpopolnjevanja in usposabljanja.

Digitalna infrastruktura

Slovenija se je dobro odrezala na področju pokritosti z visoko zmogljivostnim omrežjem (VHCN) in optičnimi vlakni, vendar ostajata povezljivost na podeželju in splošna pokritost s 5G še vedno izziv. Pokritost z visoko zmogljivostnim omrežjem je nekoliko nad povprečjem EU (Slovenija: 76 odstotkov; EU: 73 odstotkov). Na podeželju je pokritih le 51 odstotkov gospodinjstev, kjer je topografija države izziv. Splošna pokritost s 5G se je znatno povečala (s 37 na 64 odstotkov), vendar je še vedno pod povprečjem EU, ki znaša 81 odstotkov. Ključni razvoj na področju povezljivosti je bil prenos evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah v nacionalno zakonodajo.

Komisija je pohvalila prizadevanje Slovenije za razvoj infrastrukture za napredne tehnologije in sodelovanje v več večdržavnih projektih, na primer pri Evropskem skupnem podjetju za visokozmogljivo računalništvo, Evropski kvantni komunikacijski infrastrukturi in Evropski infrastrukturi za veriženje blokov, ter pri projektu skupnega evropskega interesa (angleško Important Project of Common European Interest – IPCEI) o ekosistemu mikroelektronike in komunikacijskih tehnologij.

Komisija Sloveniji priporoča, naj nadaljuje z reševanjem izziva enakomerne pokritosti z visokozmogljivostnim omrežjem, še posebej v podeželjskih območjih. 

Digitalna preobrazba gospodarstva

Pri naprednih tehnologijah se je Slovenija dobro odrezala pri uporabi umetne inteligence in storitev v oblaku, vendar zaostajala pri analizi velikih količin podatkov (sedem odstotkov v primerjavi s povprečjem EU, ki bo leta 2020 znašalo 14 odstotkov). Država je nekoliko pod povprečjem EU pri malih in srednje velikih podjetjih (MSP) z vsaj osnovno ravnjo digitalne intenzivnosti (67 odstotkov v primerjavi z 69 odstotkov leta 2022). Na področju ekosistema zagonskih podjetij je še veliko prostora za izboljšave pri komercializaciji raziskav in razvoja v sektorju IKT ter pri dostopu do financiranja, zlasti lastniškega kapitala, za zagonska podjetja/podjetja v velikem obsegu.

Komisija ugotavlja, da bi Slovenija morala še naprej izvajati ukrepe za spodbujanje digitalizacije podjetij, zlasti s hitrim izvajanjem in dopolnjevanjem prizadevanj za zagotavljanje podpornih okvirnih pogojev, vključno z visoko usposobljeno delovno silo, zlasti za mala in srednje velika podjetja ter zagonska podjetja.

Digitalne javne storitve

Slovenija je na področju digitalizacije javnih storitev napredovala, čeprav ostaja pri digitalnih javnih storitvah za državljane pod povprečjem EU (Slovenija: 69 odstotkov; EU: 77 odstotkov) in zelo blizu povprečja EU za podjetja (Slovenija: 83 odstotkov; EU: 84 odstotkov). Slovenija je nad povprečjem EU pri dostopu do elektronskih zdravstvenih kartotek za državljane (Slovenija: 80 odstotkov; EU: 72 odstotkov).

Komisija Sloveniji priporoča pospešitev digitalizacije javnih storitev. Zlasti bi morala strateške usmeritve na participativen način (na primer z vključitvijo povratnih informacij uporabnikov) hitro prenesti v ambiciozne in konkretne ukrepe za zagotavljanje učinkovitih in uporabnikom prijaznih digitalnih spletnih storitev.