Pri svojih odločitvah se ni vedno naslonil na strokovna mnenja Unescovih teles, avtonomno je presojal poročila o stanju ohranjenosti spomenikov in spomeniških območij, vpisanih na seznam svetovne dediščine in seznam ogrožene dediščine, ter odločal o novih vpisih na seznam, ki so jih predlagale države pogodbenice Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine.

Posvetovalni telesi Mednarodno združenje za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) in Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) sta med drugim pozitivno ocenili prazgodovinsko dediščino arheoloških območij v Mongoliji in Španiji, kulturno krajino Žatca na Češkem ter zemeljska svetišča v Hopewellu, ZDA, povezana s tradicijami avtohtonih prebivalcev. Vpisane so bile tudi vikinške trdnjave na Danskem, judovska srednjeveška dediščina Erfurta in modernistična arhitektura Kaunasa 1919-1939. Vsi širijo seznam svetovne dediščine, ki zdaj šteje 1199 enot v 168 državah. Pomembno sporočilo predstavlja belgijsko-francoski vpis »Pokopališka in spominska območja 1. svetovne vojne (Zahodna fronta)«. Slednji sodi v kategorijo tako imenovanih krajev spomina, zaznamovanih z nedavnimi konflikti in težkimi spomini. Po številnih premislekih in študijah odpira nominacijski in evalvacijski proces pod vodstvom Unescovih posvetovalnih teles usmeritve tudi za ostala sorodna območja, med drugim za Slovenijo s predlogom »Poti miru«.

Predlog Slovenije za spremembo spomeniškega območja del Jožeta Plečnika v Ljubljani, leta 2021 vpisanega na Seznam svetovne dediščine, je odbor sprejel brez pripomb in pri tem sledil strokovnemu priporočilu ICOMOS. Nova, razširjena vplivna območja posameznih sestavnih delov in dodano širše vplivno območje v središču Ljubljane pomenijo okrepitev sistema varovanja Plečnikovih del in ureditev, predvsem na nivoju presoje vplivov na dediščino in v povezavi s prostorskim načrtovanjem ter razvojnimi načrti. Nujnost izdelav presoj vpliv na dediščino pred investicijskimi posegi znotraj območja svetovne dediščine izhaja iz zavez ob vpisu na Unescov seznam (Odločitev Odbora za svetovno dediščino 44 COM 8B.45). Na nacionalni ravni je utemeljen v Odloku o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (58. člen). Na podlagi Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki jo natančneje določajo operativne smernice za njeno implementacijo, so države pogodbenice dolžne o vseh razvojnih projektih, ki bi lahko vplivali na svetovno dediščino, vnaprej obvestiti Center za svetovno dediščino v Parizu. Z mehanizmom presoje vplivov na okolje ali dediščino države skrbijo za prioritetno nalogo po konvenciji, torej za ohranjanje izjemne univerzalne vrednosti spomenikov in območij svetovne dediščine.

Odbor je obravnaval poročila ad-hoc medvladne skupine za pripravo reforme sistema nominacij, v kateri aktivno sodeluje tudi Slovenija. Predlog reforme sistema je posledica naraščanja novih vpisov na seznam, ki imajo šibko zastavljeno utemeljitev vsebinskih kriterijev, težave pri izpolnjevanju zahtev avtentičnosti in integritete, ali pa nepopoln sistem varovanja in upravljanja spomeniškega območja. Zato je že bila sprejeta uvedba dvostopenjskega nominacijskega sistema, ki daje državam članicam dovolj časa, da v največji možni meri pripravijo trdne temelje za izpolnitev vseh treh stebrov izjemne univerzalne vrednosti spomeniških območij ter uveljavijo priporočila posvetovalnih teles že pred samim vpisom, s čimer so bolje pripravljeni na upravljanje spomenikov in območij po vpisu. Dolgoročno bo uveljavitev reforme pomenila manjše stroške evalvacij in misij, ki jih financirajo države iz sklada za svetovno dediščino, razbremenila bo sekretariat ter posvetovalna telesa. Z izjavo o podpori reforme in predhodne presoje (angleško Preliminary Assessment) se je Slovenija v svoji izjavi na zasedanju skupaj s Švico, Švedsko, Norveško, Španijo in Slovaško zavzela za nov pristop k nominacijam in refleksijo o prihodnosti Konvencije.

Vsi delovni dokumenti zasedanja in strokovne evalvacije so objavljeni in dostopni na posebni spletni strani Unesca.