Namen posveta je predstaviti različne poglede na odnos človek žival, razumeti drug drugega in v viziji prispevati k zmanjšanju nerazumevanja, razkoraka in nesporazuma v družbi. Udeležila se ga je vršilka dolžnosti generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj. V svojem pozdravnem nagovoru je uvodoma poudarila: »Zaščita in dobrobit živali za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju ministrstvo) prepoznava kot izjemno pomemben del trajnostnega kmetijstva, ki je tudi ključni del boja proti podnebnim spremembam. Tako družinske kot rejne živali, vse bolj vidimo kot čuteča bitja, ne le kot stvari, lastnino, okras ali sredstvo za proizvodnjo.« V nadaljevanju je dodala, da ministrstvo podpira dvig standardov dobrobiti živali z aktivnim sooblikovanjem politik kmetijstva. Poudarila je tudi, da je za učinkovito zakonodajo zelo pomemben vključujoč dialog o dobrobiti živali s strani stroke, znanosti in tudi širše javnosti. Uvodoma sta udeležence pozdravila tudi Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta RS in dr. Breda Jakovac Strajn, dekanja Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani.

Sledila je okrogla miza z naslovom »Različni pogledi v družbi na odnos človek – žival«. Na njej so sodelovali: dr. Urška Kos, Uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin, dr. Ožbalt Podpečan, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Jadranka Juras, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, dr. Roman Globokar, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Tomaž Grušovnik, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Anton Medved, Sindikat kmetov Slovenije, Branko Ravnik in filozof, dr. Igor Pribac.

Potrebno je poudariti, da je poleg zakonodaje pomembna tudi kultura ravnanja z živalmi, torej vse navade, ki se z vzgojo prenašajo iz roda v rod. Kultura je tista, ki zagotavlja, da se človekov odnos do živali s časom izboljšuje. Kulturo ravnanja z živalmi vsaka naslednja generacija lahko izboljša s svojim plemenitenjem načina razmišljanja o živalih. Nadvse pomembno je tudi, da se sočutna misel razvija že pri mladih.

Človek se je skozi vso svojo zgodovino razvijal v sobivanju z živalmi. Moralna dolžnost lastnika živali je, da zanjo skrbi na način, ki jim ne povzroča nepotrebnega trpljenja. Etika ravnanja z živalmi se danes odraža tudi v zakonodaji številnih držav. Evropska unija je na tem področju v mnogočem vodilna. Tudi v Sloveniji smo v našo zakonodajo že zapisali, da so živali čuteča bitja. Vsak posameznik mora razumeti, kaj pomeni trpljenje živali in se truditi, da ga ne povzroča. Prav tako mora vsak od nas vedeti, kdaj je življenje živali dovolj dobro. Če bodo že otroci dojemali živali kot čuteča bitja, ker je to splošno sprejeto v družbi in ker tako z njimi ravnajo odrasli, se nam ni treba bati za prihodnost. Kdor je sočuten do živali, bo takšen tudi do sočloveka.

Zmotno je mišljenje, da se dogajanja ob svetovnem dnevu živali nanašajo samo na lastnike živali. Zaščita živali je vrednota slovenske družbe, zapisana v Ustavi Republike Slovenije, in je dolžnost vsakogar. Pomembno je da, se živali sprejema kot bitja, ki z nami živijo od nekdaj in bodo z nami vselej. Dolžnost vseh državljanov pa je, da to sožitje vzdržujejo in ga iz generacije v generacijo izboljšujejo.