Dvodnevni delovni obisk ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana je eden v nizu, s katerimi si prizadeva krepiti gospodarsko sodelovanje tudi s sosednjimi državami.

Minister Han se je avstrijskima ministroma zahvalil za pomoč, ki jo je Avstrija nudila Sloveniji po avgustovskih poplavah. Ob tem so sogovorniki spregovorili tudi o potrebnem povečanju sredstev v okviru Solidarnostnega sklada EU in bolj prožnih fiskalnih pravilih za prizadete države članice, ki so utrpele obsežne naravne katastrofe. Han je predstavil ukrepe vlade za pomoč prizadetim podjetjem in izpostavil, da je slovensko gospodarstvo delujoče, odprto in zanesljiv partner. Poudaril je, da bo Slovenija storila vse, da ostanejo slovenska podjetja v mednarodnih dobavnih verigah. Minister je avstrijskima kolegoma predstavil slovensko poslovno okolje ter priložnosti za krepitev sodelovanja, pri čemer Slovenija namenja finančne spodbude tudi za tuje neposredne investicije, kar je aktualno tudi za avstrijska podjetja.

Minister je ob tej priložnosti opozoril avstrijske kolege na problem mejnih kontrol na meji s Slovenijo znotraj schengenskega prostora, ki vplivajo tudi na gospodarstvo. Obenem pa se je z ministrom Koglerjem dogovoril tudi, da bosta dala pobudo, da skupaj z olimpijskimi komiteji Avstrije, Slovenije in Italije preučijo možnosti skupne kandidature za organizacijo olimpijskih iger.

Minister Han je ob robu delovnega obiska poudaril: »Avstrija je eden najpomembnejših gospodarskih partnerjev Slovenije. Tako z ministroma kot z avstrijskimi podjetniki smo se pogovarjali o stanju evropskega gospodarstva ter o priložnostih krepitve sodelovanja med našima državama glede na odlično geografsko pozicijo Slovenije in razvit logistični in transportni sektor. Seveda je bila to tudi priložnost, da spregovorimo o tem, katere težave moramo v Sloveniji odpraviti, da bomo še bolj konkurenčni. Veseli me, ker je raziskava Avstrijske gospodarske zbornice o investicijski klimi v Sloveniji pokazala, da Slovenija ostaja privlačna za naložbe avstrijskih podjetij, ki so zelo zadovoljna s kakovostjo lokalnih dobaviteljev in bi v Slovenijo ponovno investirali, če bi se za to odločali.«

Minister Han se je sestal tudi s podpredsednikom Avstrijske gospodarske zbornice Wolfgangom Hesounom in predsednikom združenja avstrijskih industrialcev Georgom Knillom. Nagovoril je udeležence okrogle mize o logistiki in prometni infrastrukturi v organizaciji Avstrijske gospodarske zbornice, ki so se je udeležila tudi vodstva Luke Koper, DARS in Slovenskih železnic.

Minister je z delegacijo obiskal tudi podjetje Siemens Mobility in se srečal s slovensko poslovno skupnostjo na Dunaju, ob tej priložnosti pa je tudi odprl Prešernovo sobo v prostorih Slovenskega kulturnega centra Korotan.

Okrogla miza o logističnem in transportnem sektorju

Minister Matjaž Han je na okrogli mizi o logistiki in transportu izpostavil: »Logistika predstavlja hrbtenico vsakega uspešnega gospodarstva. Slovenija ima dobro geografsko lego in je tako križišče med Srednjo in Jugovzhodno Evropo ter predstavlja eno najhitrejših poti za blago v južni in osrednji del Evrope.« Izpostavil je, da slovenski logistično-transportni sektor temelji na visoko usposobljenih kadrih, sodobni infrastrukturi in modernih tehnologijah ter zagotavlja hitro in učinkovito dostavo blaga v vse smeri. »Luka Koper je slovensko okno v svet, eno izmed najpomembnejših pristanišč v Sredozemlju, njena infrastruktura pa primerna za pretovor vseh vrst blaga. Avtoceste skupaj z družbo DARS in Slovenskimi železnicami pa predstavljajo ključno infrastrukturo za hitro in učinkovito pretovarjanje blaga v notranjost države ter v druge dele Evrope. Z izgradnjo drugega tira bomo povečali tudi povezljivost in izboljšali konkurenčnost slovenskih transportnih podjetij,« je na okrogli mizi dejal minister. Ob tem pa je bil jasen: »Pospešeno moramo graditi drugi tir, ki je vez Luke Koper z notranjostjo, obenem pa moramo začeti razmišljati, kako dati več tovornega prometa na železnice in zmanjšati obremenitev avtocestnega križa.« Svoj nagovor pa je zaključil: »Hiša je toliko vredna, kolikor dobrega ima soseda. In Slovenija ima zelo dobrega soseda tudi na severu naših meja.«

Priložnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja

Poleg logistike in transporta imata Slovenija in Avstrija možnosti povečanja sodelovanja na številnih področjih, kot so krožno gospodarstvo in zelene tehnologije, obnovljivi viri energije, informacijsko-komunikacijska tehnologija in kibernetska varnost, digitalizacija in različni projekti v okviru Industrije 4.0 (vizualizacija in simulacija, pametni stroji in roboti, pametna logistika), farmacevtska industrija, medicinska oprema in storitve (telemedicina, oskrba starostnikov), lesna industrija, robotika in avtomobilska industrija in elektromobilnost, prehrambna industrija, pametna mesta in kreativne industrije.

Poleg tega ne gre zanemariti tudi sodelovanja na področjih raziskav, raziskovalnih centrov ter povezovanja start-upov in inovativnih ekosistemov. Avstrija ima namreč številne ustanove in pospeševalniki predstavljajo velik potencial za sodelovanje na področju start-upov, razvoja, inovacij, kreativnih industrij, sodobnih tehnologij in financiranja projektov.  

Možnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja obstajajo tudi s posameznimi zveznimi deželami. Največji delež blagovne menjave Slovenija ustvari z najbližjo deželo Štajersko (23 odstotkov celotne menjave), sledita Spodnja in Zgornja Avstrija (z vsako od njih ustavimo 17 odstotkov menjave), Dunaj (12 odstotkov) ter Koroška (10 odstotkov).

Gospodarski pomen Avstrije

Avstrija za Slovenijo predstavlja prioritetni trg, saj je naš četrti najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije, prvi investitor v slovensko gospodarstvo ter tretja najpomembnejša država glede na število avstrijskih gostov in prenočitev v Sloveniji.

Blagovna menjava je lani znašala 8,39 milijarde evrov, kar je skoraj 36 odstotkov več kot v letu 2021. Menjava storitev je bila 2,19 milijarde evrov, kar je 26 odstotkov več kot v letu 2021.

Po podatkih Banke Slovenije so avstrijske neposredne naložbe v Sloveniji lani znašale 4,585 milijarde evrov, kar ostaja skoraj enako kot v 2021. Avstrijske naložbe predstavljajo 22,3 odstotka vseh tujih naložb, kar uvršča Avstrijo na prvo mesto med tujimi investitoricami. Največje avstrijske naložbe so v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (27 odstotkov), finančne in zavarovalne storitve (24 odstotkov), predelovalne dejavnosti (24 odstotkov), informacijske in komunikacijske dejavnosti (8 odstotkov).

V Avstriji je več kot 270 podjetij z več kot 50 odstotnim lastniškim slovenskim deležem. V Sloveniji je okoli 700 podjetij v avstrijski in okoli 260 v mešani lasti.  

V prvi polovici leta 2023 je Slovenija beležila rast prihodov in števila prenočitev avstrijskih gostov v Slovenijo, pri čemer so prihodi že presegli raven iz turistično najugodnejšega leta 2019. V letu 2022 smo zabeležili v Sloveniji 362.000 prihodov avstrijskih turistov, kar je več kot podvojitev glede na leto 2021, ter 885.000 prenočitev avstrijskih gostov, kar je bilo 104 odstotke več kot v letu 2021.