Državna sekretarja sta se zavzela za nadaljnje poglabljanje političnega dialoga in krepitev dvostranskega sodelovanja med državama. Strinjala sta se, da sta finančni mehanizem Evropski gospodarski prostor (EGP) in Norveški finančni mehanizem pomembna instrumenta za krepitev bilateralnih odnosov. V obdobju 2014-2021 (zaključek implementacije je 2025) je Slovenija upravičena do 37,7 milijona evrov iz finančnih mehanizmov, pogajanja o naslednjem finančnem mehanizmu EGP 2021–2027 so se že začela junija 2022. Poudarjeno je bilo, da sta Slovenija in Norveška podobno misleči državi, partnerici in zaveznici v različnih mednarodnih forumih, delita si skupne vrednote in imata sorodne poglede na številne tematike in politike.

Sogovornika sta izmenjala poglede na aktualne zunanjepolitične teme, s poudarkom na dogajanju na Zahodnem Balkanu in razmerah v Ukrajini. V tem kontekstu je bilo govora tudi o nedavnem vrhu Evropske politične skupnosti v Granadi, ki predstavlja forum za odprto izmenjavo mnenj med evropskimi voditelji. Državna sekretarja sta izmenjala poglede tudi glede aktualne situacije v Izraelu in Gazi. Ostro sta obsodila napade na Izrael s strani Hamasa. 

Državni sekretar Štucin se je zavzel za podporo državam Zahodnega Balkana na njihovi evropski poti, saj je širitev EU z državami v regiji v našem strateškem interesu. Poudaril je pomen enotnega pristopa na Zahodnem Balkanu. 

Poleg tega sta sogovornika obravnavala še druge evropske vsebine, kot so energetika in migracije, državni sekretar Štucin je ob tem poudaril pomen polnega delovanja schengenskega območja.

V okviru obiska se je državni sekretar Štucin sestal še z vodjo Delegacije EU na Norveškem Nicolasom de La Grandvillom in s častnim konzulom Republike Slovenije v Oslu Knutom M. Ørejem.