Kot je dejal ob robu okrogle mize, ki jo je v Krškem pripravila platforma JedrskaSi, Slovenija nima druge nizkoogljične možnosti kot mešanico jedrske in obnovljivih virov.

V Sloveniji po letu 2035 oz. po "izhodu iz premoga" pri proizvodnji električne energije pričakujemo primanjkljaj več kot 10 teravatnih ur, po oceni državnega sekretarja pa je najboljši odziv na to drugi jedrski blok: "Če želimo biti energetsko neodvisni in klimatsko nevtralni, je to verjetno tudi edini možen odziv na energetski izziv, ki ga Slovenija pričakuje."

Zaradi večje ozaveščenosti je bila podpora jedrski energiji v Posavju v preteklosti vedno višja od podpore na državni ravni. "O projektu Jek2 bo potrebno še naprej pregledno govoriti in ga primerno predstavljati," je izpostavil državni sekretar in dodal, da ga morajo zasnovati tako, da bo lokalno okolje pripravljeno z njim tudi živeti.

V Krškem imajo več kot 40-letno izkušnjo sobivanja z Nuklearno elektrarno Krško (Nek). Z njo živijo in tudi čutijo pozitivne vplive, ki jih prinaša. Sicer pa jedrska elektrarna na ravni države po besedah državnega sekretarja pomeni veliko več: "Pomeni nizkoogljičen, stabilen in konkurenčen vir električne energije tako za gospodinjstva kot gospodarstvo."

Na okrogli mizi so sodelovali še: župan Mestne občine Krško Janez Kerin, predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer, vodja tehničnega sektorja GEN energija Bruno Glaser in predsednica Sveta Mestne četrti Krško Tajana Dvoršek.