Na Ministrstvu za zdravje se zavedamo, da univerzalna človekova pravica na področju duševnega zdravja vključuje razpoložljivo, dostopno, sprejemljivo in kakovostno oskrbo. Pripravili smo vrsto ukrepov in dejavnosti za izboljšanje dostopa do storitev na področju duševnega zdravja v skladu z načelom, da se skrb za duševno zdravje organizira tudi in predvsem v okolju, kjer ljudje živijo. Vse bolj se zato krepijo organizacijske oblike na primarni ravni zdravstvenega varstva, razvija se mreža centrov za duševno zdravje odraslih in centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

Duševno zdravje se na primarni ravni obravnava kot kompleksno biopsihosocialno stanje in ne več kot medicinski problem. V celostni skrbi oseb s težavami v duševnem zdravju enakovredno sodelujejo strokovnjaki multidisciplinarnega tima. S premikom služb od institucionalizirane v deinstitucionalizirano obliko organizacije smo prebivalcem omogočili nestigmatizirajoč pristop, kjer vsak lahko najde vire pomoči blizu svojega doma.

Tudi preko javnih razpisov za sofinanciranje programov varovanja in krepitve duševnega zdravja Ministrstvo za zdravje redno sofinancira programe, ki obsegajo programe primarne preventive duševnega zdravja otrok, mladostnikov, mlajših odraslih in ranljivih skupin. Ti programi dopolnjujejo storitve, ki jih zagotavljamo v sistemu zdravstvenega varstva in se izvajajo v šolskem okolju, družini ter v skupnosti.

V letu 2024 načrtujemo izvajanje projekta iz evropskih kohezijskih sredstev, in sicer vpeljavo sistema vrstniške pomoči na področju duševnega zdravja, in začetek projekta »Razvoj programov duševnega zdravja za otroke, mladostnike in mlajše odrasle« v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Pri naslavljanju vprašanj duševnega zdravja si na ministrstvu vztrajno prizadevamo za intenzivno medsektorsko sodelovanje, saj krepitev celostnega pristopa in predvsem izvajanje skupnih politik lahko bistveno pripomoreta k uresničevanju ciljev na tem področju. S tem namenom je vzpostavljena »Medresorska delovna skupina za duševno zdravje«, ki povezuje resorje in aktivno spremlja izvajanje »Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028«.

Na zakonodajnem področju pripravljamo Zakon o duševnem zdravju ter zakon, ki bo uredil področje psihoterapije. Slednje je bilo doslej neurejeno, cilj ministrstva je z normativnim aktom zagotoviti kakovostno in dostopno pomoč.

Nedavno so Slovenijo prizadele poplave in številni so utrpeli hude posledice in se znašli v težkih duševnih stiskah. Duševno zdravje kot univerzalna človekova pravica vključuje tudi pravico do oskrbe. Tedaj je bila hitro vzpostavljena skupina za koordinacijo izvajanja psihosocialne pomoči ob poplavah, ki kontinuirano deluje. Aktivnih je sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje tovrstne pomoči prebivalcem na terenu – prebivalci imajo možnost za obravnavo na svojem domu ali v ambulantah centra za duševno zdravje.

Duševno zdravje in dobro počutje sta temeljnega pomena za smiselno, polno življenje ter zdravo družbo. Prav zato lahko vsi, tako zakonodajalci, strokovna javnost kot tudi splošna javnost, delujemo v smeri, da se dobro duševno zdravje ceni, spodbuja in varuje, saj lahko le s skupnimi močmi uresničimo duševno zdravje kot univerzalno človekovo pravico.