Sodelujoči na okrogli mizi so govorili o upravljanju Sredozemlja kot bioregije. Uvodni govorec Jeremy Rifkin, predsednik podjetja TIR Consulting Group LLC in Ustanove za gospodarska gibanja v Washingtonu, je spregovoril o občutljivem ravnovesju v sredozemski bioregiji in o povezavi med podnebnimi spremembami, uničevanjem ekosistemov ter potrebi po mednarodnem sodelovanju kot edinem mogočem odgovoru na trenutno krizo.

Dr. Mitja Bricelj je v nadaljevanju poudaril, da  regionalni pravni okvir za zagotavljanje ravnovesja tega občutljivega ravnovesja v Sredozemlju že obstaja in to je  Konvencija o varovanju morja in obal Sredozemlja in njenih protokolov (Barcelonska konvencija). Gre za  eno prvih konvencij o varovanju regionalnega morja na svetu. Leta 2025 bo konvencija obeleževala petdeset let svojega obstoja. Zrasla je iz Mediteranskega akcijskega programa, ki so ga zasnovali Združeni narodi za izboljšanje stanja okolja v Sredozemlju in drugih delih sveta.

Slovenija je aktivna država pogodbenica te konvencije in bo letos decembra gostila 23. zasedanje držav pogodbenic (COP 23) ter na njem prevzela dvoletno predsedovanje za obdobje 2024-2025.

Barcelonska konvencija in njeni protokoli določajo načine varovanja Sredozemskega morja na različnih področjih in naslavljajo področja dampinga, preprečevanja nesreč in izrednih dogodkih, virov na kopnem, posebej zavarovanih območij in biološke raznovrstnosti, nevarnih odpadkov in  celovitega upravljanja obalnega območja.

Letošnje zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije v Portorožu bo eden od poskusov  naslavljanja razpoznane vrzeli med sprejetimi odločitvami in neizvajanjem teh odločitev, kar botruje temu, da se stanje v Sredozemlju ne izboljšuje, še več, priča smo jasnim negativnim trendom. Velika pozornost bo letos namenjena tudi pomenu izobraževanja za trajnostni razvoj v Sredozemlju in vlogi mladih pri njegovem zagotavljanju.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo tudi aktivnosti povezane z zavarovanimi območji na morju, celostnim upravljanjem obalnega območja in pomorskim prostorskim načrtovanjem, posodobitvami načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ter prilagajanjem podnebnim spremembam. Slovenija je na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse. Skladno z uveljavitvijo načela ekološke povezanosti ter prepoznavanjem modrih in zelenih koridorjev v okviru makroregionalnega sodelovanja v Jadransko-jonski regiji (EUSAIR) je namreč prva država v Evropski uniji s pomorskim prostorskim planom (PPP Slovenija). 

Dr. Mitja Bricelj je med drugim poudaril pomen povezovanja z drugimi subregionalnimi obstoječimi mehanizmi in iniciativami, ki se navezujejo na Sredozemlje oziroma Jadran, pri čemer se je navezal na pomen sodelovanja v okviru Jadransko-jonske makroregije.