Nagrajenci

Nagrada za najboljša diplomska/magistrska/doktorska dela s področja Slovencev v izseljenstvu se dodeli kandidatom:

1. nagrada: Nadia Molek - doktorska disertacija Procesos de configuración identitaria de los eslovenos de Argentina: perspectivas transnacionales desde el Siglo XIX hasta la actualidad (2020)(Procesi vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini: transnacionalne perspektive od 19. stoletja do danes (2020))
2. nagrada: Neli Skočaj - magistrska naloga Ali je znanje slovenskega jezika pogoj za čutenje slovenske etnične identitete
3. nagrada: Alenka Tratnik - magistrsko delo Biografsko učenje slovenskih izseljencev v Avstraliji

Posebno priznanje: Josip Veber - diplomsko delo Kulturni događaji Slovenaca u južnom Banatu kao doprinos razvoju turizma (Kulturne prireditve Slovencev v južnem Banatu kot prispevek k razvoju turizma) 

Nagrada za najboljša diplomska/magistrska/doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu se dodeli kandidatom:

1. nagrada: Dominik Srienc - doktorska disertacija Im "Wörterholz". Zum Gestus literarischen Schreibens bei Florjan Lipuš ("V besedni suhljadi". O gestusu literarnega pisanja pri Florjanu Lipušu)
2. nagrada: Jasmina Klanjšček - magistrska naloga Pomen glasovnega zavedanja v dvojezičnem vrtcu v Špetru
3. nagrada: Helena Lupinc - diplomska naloga Narodni dom in Trieste-Trst: perspectives, needs and objectives of the communities coexisting in the city (Narodni dom in Trieste-Trst: perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki sobivajo v mestu)

Posebno priznanje: Ivona Andres - diplomska naloga Opis stare kmečke hiše v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem

Strokovna komisija se je tudi letos delila na dve podskupini, podskupino za zaključne naloge s področja zamejstva in podskupino za zaključne naloge s področja izseljenstva. Prvo so sestavljali mag. Martina Piko Rustja, izr. prof. dr. Borut Klabjan in dr. Damjana Kern Andoljšek, ki je bila tudi predsednica te podkomisije. Podskupino komisije za ocenjevanje nalog s področja izseljenstva pa so sestavljali prof. dr. Andrej Fink, Helena Janežič in predsednik podkomisije ter predsednik celotne komisije dr. Željko Oset.

Namen natečaja, na katerega je v nekaj več kot dveh desetletjih prispelo več kot 370 zaključnih del, je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Avtorjih treh najvišje ocenjenih del iz vsakega področja se razveselijo finančnih nagrad, nedvomno pa je prejetje tovrstne nagrade tudi znanstveni uspeh.  

Priznanja in nagrada bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon podelil v torek, 17. oktobra 2023, ob 10. uri v dvorani Državnega sveta. Minister Arčon bo zbrane na dogodku nagovoril, pozdravil pa bo tudi predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. V okviru slovesnosti bodo prisotni nagrajenci na kratko predstavili nagrajena dela.

Utemeljitve

Izseljenstvo

Podkomisija za ocenjevanje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog s tematskega področja izseljenstva v sestavi prof. dr. Andrej Fink (član), Helena Janežič (članica) in dr. Željko Oset (predsednik podkomisije) je sprejela naslednji sklep: prva nagrada se podeli dr. Nadii Molek za doktorsko disertacijo Procesos de configuración identitaria de los eslovenos de Argentina: perspectivas transnacionales desde el Siglo XIX hasta la actualidad; druga nagrada se podeli Neli Skočaj za magistrsko nalogo Ali je znanje slovenskega jezika pogoj za čutenje slovenske etnične identitete, tretja nagrada se podeli Alenki Tratnik za magistrsko nalogo Biografsko učenje slovenskih izseljencev v Avstraliji. Posebno priznanje se podelil Josipu Vebru za magistrsko nalogo Kulturni događaji Slovenaca u južnom Banatu kao doprinos razvoju turizma.

 1. nagrada

Doktorska disertacije Nadie Molek (v španskem jeziku) je široko zastavljena analiza s področja izseljenske problematike. Izhaja iz vprašanja oblikovanja identitete Slovencev skozi prizmo treh različnih migracijskih valov v Argentini, od zadnjih desetletij devetnajstega stoletja do konca dvajsetega stoletja. Poglobljeno se ukvarja s pojmom identitete, njeno pogojenostjo z zgodovinskim časom ob odhodu iz Slovenije; v času Habsburške monarhije, s Primorske in Pomurja v času med obema svetovni vojnama ter po letu 1945. Disertacija vključuje veliko informacij o slovenski zgodovini od naselitve do danes, ob tem pa poskuša identificirati presečni »transnacionalni prostor«, ki presega klasična dva (Slovenijo in Argentino) – presečni prostor avtorici predstavlja novo identiteto obravnavane izseljeniške skupnosti. Disertacija ima širok nabor podatkov, s čimer je bila v osnovi zasnovana za širše občinstvo, zato predlagamo metodološko poenotenje predstavitve zgodovinsko pomembnih dejstev in okoliščin pred morebitno objavo disertacije (v španščini ali slovenščini).

 2. nagrada 

Neli Skočaj se v svojem magistrskem delu Ali je znanje slovenskega jezika pogoj za čutenje slovenske etnične identitete, izdelanemu pod mentorstvom doc. dr. Dejana Valentinčiča, loteva aktualnega vprašanja čutenja narodne identitete v povezavi z znanjem oziroma poznavanjem slovenskega jezika. Za primer vzame zamejce v Italiji in izseljence ter njihove potomcev v ZDA in Argentini. Po preglednem teoretičnem izhodišču strukturirano in natančno razčleni raziskovalno vprašanje iz naslova naloge. V empiričnem delu uporabi kvantitativni pristop in metodo anketnega vprašalnika, ki ga izvede na reprezentativnem številu anketirancev. Ugotavlja, da se slovenski jezik v tujini počasi in vztrajno izgublja, najbolj v ZDA, medtem ko se je v Argentini po zaslugi tamkajšnje etnične skupnosti in zgodovinsko – političnih dejavnikov uspel dokaj dobro ohraniti. Z rezultati raziskave pokaže, da slovenski jezik kot najmočnejši identifikacijski simbol s slovenstvom, prepoznavajo Slovenci v Italiji, v zamejstvu, kjer je zaznati tudi najvišji delež čutenja slovenske identitete. Raziskavo sklene z neizogibnim dejstvom, da ohranjanje slovenske etnične identitete pri Slovencih izven meja Slovenije vedno težje kljubuje vplivom časa, drugih kultur in modernemu načinu življenja, kar se kaže s spremembami pri opredelitvah skozi generacije. Poda pa tudi zaključno ugotovitev, ki odgovarja na vprašanje, zastavljeno v naslovu naloge, da tudi brez znanja slovenskega jezika lahko čutiš slovensko etnično pripadnost.

3. nagrada

Alenka Tratnik v magistrskem delu Biografsko učenje slovenskih izseljencev v Avstraliji, izdelano pod mentorstvom izr. prof. dr. Nives Ličen in doc. dr. Klare Kožar Rosulnik, predstavi metodologijo biografskega učenja ter prednosti pristopa za proučevanje pripadnikov slovenske izseljeniške skupnosti. V nalogi so predstavljeni rezultati ugotovljenih učinkov vključevanja v družbeno-gospodarskem okolju v raziskavo vključenih slovenskih izseljencev v Avstraliji v dobi globalizacije in atomiziranih migracij. Gre torej za prikaz izseljeniške izkušnje izbranih posameznikov, ki jih je odhod v tujo okolje spodbudil k preoblikovanju znanj, vrednot, veščin, načinov čustvovanja, delovanja in mišljenja na različnih področjih. Zaradi intenzivnosti so se obravnavani priseljenci spremenili osebnostno in identiteto, kljub izpričani sprejetosti pa s seboj nosijo občutek tujstva. Ob tem so razvili identiteto, ki je hkrati del preteklega sveta (življenja v Sloveniji, Evropi) in novega sveta (življenja v Avstraliji). S sabo in v sebi nosijo svojo izseljeniško izkušnjo.

Posebno priznanje

Josip Veber v svojem magistrskem delu »Kulturni događaji Slovenaca u južnom Banatu« celovito predstavi delovanje pripadnikov slovenske izseljenske skupine in pomen kulturnega turizma za vzpostavljanje mostov z večinskim narodom, ostalimi skupnostmi in Slovenijo. V središče postavi premislek o kulturni dediščini izseljenske skupnosti.  Veber ima pomembno vlogo pri razvoj kulturnega turizma, ob tem pa je v tematiki prepoznal intelektualni izziv za nadaljnje formalno izobraževanje, z magistrskim delom pa je zbral material za doslej slabo poznano tematiko, zato mu podkomisija za izseljenstvo podeljuje posebno priznanje.

Zamejstvo

Podkomisija za ocenjevanje diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog s tematskega področja zamejstva v sestavi dr. Borut Klabjan (član), mag. Martina Piko Rustia (članica) in dr. Damjana Kern Andoljšek (predsednica podkomisije) je sprejela naslednji sklep: prva nagrada se podeli dr. Dominiku Srienc za doktorsko disertacijo »Im Wörterholz. Zum Gestus literarischen Schreibens bei Florjan Lipuš«; druga nagrada se podeli Jasmini Klajnšček za magistrsko nalogo z naslovom Pomen glasovnega zavedanja v Dvojezičnem vrtcu v Špetru; tretja nagrada se podeli Heleni Lupinc za diplomsko nalogo »Narodni dom in Trieste-Trst: perspectives, needs and objectives of the communities coexisting in the city«. Posebno priznanje se podeli Ivoni Andres za diplomsko delo Opis stare kmečke hiše v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem.

 1. Nagrada

Doktorska disertacija avtorja dr. Dominika Srienca z naslovom »Im Wörterholz. Zum Gestus literarischen Schreibens bei Florjan Lipuš« ("V besedni suhljadi". O gestusu literarnega pisanja pri Florjanu Lipušu) je nastala na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu (Alpen-Adria-Universität Klagenfurt) pod mentorstvom univerzitetne profesorice dr. Anke Bosse in univ. prof. dr. Andreja Lebna ter strokovnih mnenj asistenčnega prof. dr. Petra Svetine in univ. prof. dr. Klausa Kastbergerja.

Dominik Srienc v disertaciji obravnava specifični proces Lipuševega pisanja na primeru dela Boštjanov let (v prevodu Boštjans Flug), ki je v Lipuševem opusu ključno literarno delo; o njem Nobelov nagrajenec Peter Handke pravi, da sodi v svetovno literaturo.

V disertaciji avtor upošteva tudi literarno gradivo, ki ga je Florjan Lipuš leta 2017 prepustil (Vorlass) Musilovemu inštitutu v Celovcu (Robert-Musil-Institut für Literaturforschung). To gradivo doslej ni bilo raziskano. Poleg tega je Dominik Srienc z Lipuševim dovoljenjem pregledal njegov zasebni arhiv na domu v Selah/Sielach, avtor pa opozarja tudi na Lipuševa gradiva v drugih zasebnih arhivih.

V prvem delu Srienc metodološko obravnava pojem gestus literarnega pisanja (Gestus literarischen Schreibens) in metodo critique génétique v kontekstu večjezičnosti na Koroškem. V drugem delu natančno predstavlja Lipušev gestus literarnega pisanja. Posebnost Lipuševega dela so rokopisi s svinčniki. S primerjavo procesa nastanka besedila in objavljenega literarnega besedila Boštjanov let Srienc izlušča Lipušev specifični literarno-estetski proces produkcije na osnovi ohranjenega gradiva – to so notice, rokopisi, prepisi, tipkopisi, korekture, korespondenca (po pošti in e-pošti), izjave in komentarji. V proces nastajanja dela spada tudi interakcija z založbami. Srienc upošteva tudi literarni prevod besedila v nemščino (Boštjans Flug), ki ga je Lipuš sooblikoval. Florjan Lipuš se je v slovenskem in nemškem literarnem kanonu uveljavil kot nagrajeni koroški slovenski pisatelj. Večjezičnost Lipuševega dela se izraža v prevodih, pri katerih je pomembna zlasti Lipuševa zbirka slovenskih in nemških slovarjev.

V disertaciji se Srienc posebej posveča procesu nastajanja literarnega prizora smrti Lipuševe matere v kacetu, ki ga je oblikoval kot »memento mori za ubito mater«. Besedilo je Lipuš napisal za razstavni katalog ob 50-letnici izseljevanja koroških Slovencev in Slovenk, objavljeno pa je bilo leta 2003, v istem letu kot literarno delo Boštjanov let. Dominik Srienc v disertaciji opozarja tudi na proces iskanja primernega naslova za literarno delo, na zavestno vključevanje posebnega koroško-slovenskega besedišča in na zavestno izbiro imen krajev prizorišč.

Disertacija prinaša nove pristope k boljšemu razumevanju Lipuševega literarnega ustvarjanja. Avtor v disertaciji navaja obsežno primarno in sekundarno literaturo. Strokovno delo je dobro berljivo in zanimivo tudi za širši krog ljudi in je primerno za objavo.

2. nagrada

Magistrska naloga avtorice Jasmine Klajnšček z naslovom Pomen glasovnega zavedanja v Dvojezičnem vrtcu v Špetru je zaključno delo magistrskega študijskega programa druge stopnje Zgodnje učenje in je nastalo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem pod mentorstvom izr. prof. dr. Barbare Baloh. 

Teoretični del magistrske naloge avtorica gradi na definiranju temeljnih pojmov s področja narodnih manjšin in jezikov v stiku, posveti se predstavitvi izobraževanja v šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji s posebnim poudarkom na kurikularnih smernicah za državne vrtce in področje jezika. Sledi poglobljen prikaz zgodovine, realnosti in jezikovne problematike špetrske večstopenjske šole. V poglavju o dvojezičnem vrtcu je predstavljeno stvarno stanje in težave, s katerimi se otroci srečujejo pri usvajanju, vzgojitelji pa pri poučevanju slovenščine. Izpostavljene karakteristike dvojezične vzgoje v Benečiji dodatno osvetljujeta tudi priložena intervjuja z vzgojiteljico in učiteljem, ki že vrsto let poučujeta v tem šolskem zavodu. V zaključnih poglavjih v teoretični okvir postavi še jezikovni razvoj dvojezičnega otroka, ter osrednjo temo raziskave – pomen glasovnega zavedanja pri usvajanju besedišča in ubesedovanju predšolskih otrok. Sledi predstavitev kvalitativne raziskave, ki je bila izvedena na starostno heterogeni skupini 14 otrok iz špetrskega dvojezičnega vrtca. Jasmina Klajnšček je v razredu ugotavljala, katere dejavnosti so v medkulturnem in večjezičnem kontekstu učinkovite za razvijanje slušno-glasovnega zaznavanja in jezikovnega napredovanja otrok. Po skrbnem popisu in analizi izvedenih pedagoških ur v zaključku naloge ugotavlja, da so se načrtovane dejavnosti izkazale kot zanimiva in učinkovita didaktična strategija za izvajanje in utrjevanje začetne faze glasovnega zavedanja.

Magistrska naloga Jasmine Klajnšček je na eni strani pomemben doprinos k spoznavanju zgodovine, realnosti in jezikovne problematike špetrske večstopenjske šole oziroma šolskega življenja v Benečiji nasploh, na drugi strani pa je raziskava – zlasti zaradi jasno zastavljenega raziskovalnega vprašanja ter skrbno načrtovanih in izvedenih pedagoških dejavnosti v okviru kvalitativne raziskave – pomembna tudi kot primer dobre pedagoške prakse in lahko predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskave tako z ožjega področja glasovnega zavedanja, kot tudi širše – s področja sporazumevalne zmožnosti in procesov učenja jezika v predšolskem obdobju.

 3. nagrada

Diplomska naloga z naslovom v angleškem jeziku »Narodni dom in Trieste-Trst: perspectives, needs and objectives of the communities coexisting in the city« [Narodni dom v Trstu: perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki sobivajo v mestu] je delo Helene Lupinc, ki ga je zagovarjala na Univerzi v Groningenu, na Nizozemskem, 1. julija 2022. Študijo je na dodiplomskem programu Minorities and Multilingualism [Manjšine in večjezičnost] kot mentorica spremljala dr. Seonok Lee, kot somentorica pa Anne A. Merkuur.

Tema tržaškega Narodnega doma je bila doslej predmet pretežno, če že ne izključno analiz zgodovinopisja. Redkokdaj se je fokus premaknil iz historičnega okvira. Pričujoča diplomska naloga pa uporablja različna disciplinska orodja in vprašanje Narodnega doma prej kot v preteklost postavlja v prihodnost. S pomočjo antropoloških, socioloških in dediščinskih metodoloških prijemov je študija namenjena ugotavljanju vloge tržaškega Narodnega doma v očeh manjšinskih skupnosti živečih v Trstu, ki niso Slovenci. Nekatere slovenske organizacije so svoje videnje že izrazile v raziskavi, ki jo je opravil tržaški Slovenski raziskovalni inštitut v letu 2020, naloga Helene Lupinc pa to analizo nadaljuje s preučevanjem vloge in morebitnega pomena za romunsko, srbsko, hrvaško, grško, armensko in nemško luteransko skupnost.

Študija se poslužuje globinskih intervjujev in uporablja kvalitativne ter kvantitativne metode za analizo pridobljenih podatkov, ki kažejo na potrebo po večji interakciji med različnimi manjšinskimi skupnostmi v mestu, po vključevanju mladih, a hkrati je mogoče opaziti relativizacijo pomena Narodnega doma v skupnostih, ki nanj niso tako emotivno povezane kot je slovenska. V svoji analizi Lupinčeva uporablja tudi primerjalno metodo tako, da tržaški Narodni dom postavlja ob bok večnamenskemu centru Het Forum v Groningenu. Čeprav gre za pojmovno različna primera se oba stikata v pomenu, ki ga imata oziroma nameravata imeti, to je poudarjanja različnosti in spodbujanja vključevanja.  

Diplomska naloga Helene Lupinc predstavlja pomemben interdisciplinarni doprinos k obravnavi izbranega študijskega primera, to je tržaškega Narodnega doma, hkrati pa gre za sveže delo, ki bo lahko dobra opora za nadaljnje načrtovanje enega izmed ključnih projektov, ki jih ima slovenska narodna skupnost v Italiji in Slovenci na sploh.

Posebno priznanje

Diplomska naloga avtorice Ivone Andres z naslovom Opis stare kmečke hiše v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem je nastala na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom red. prof. dr. Vere Smole.

Namen diplomskega dela je bil zbrati opise stare kmečke hiše v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem in s tem zapolniti dosedanjo praznino na Interaktivni karti slovenskih narečnih besedil. Gradivo je bilo zbrano v krajih Bistrica na Zilji – ziljsko narečje, Radiše, Sele-Zvrhnji Kot, Sele-Cerkev, Želuče – rožansko, Obirsko – obirsko in Pliberk – podjunsko narečje. Jedro diplomskega dela so posnetki, transkripcije in glasovne poknjižitve besedil, ki so pripravljeni za vnos v Interaktivno karto slovenskih narečnih besedil. V zaključku diplomske naloge avtorica naredi še analizo podobnosti zbrane leksike v zajetih govorih. Pokaže se velik vpliv nemškega na slovenski jezik, kar dodatno potrdi primerjava pridobljene leksike s starejšim gradivom, že vključenim v Slovenski lingvistični atlas.

Diplomsko delo zlasti zaradi obsežnega, temeljito izvedenega terenskega dela po mnenju komisije presega zahteve prvostopenjskega študija, zato si zasluži posebno priznanje.