Skoči do osrednje vsebine

20. konferenca Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik v Ljubljani

V Ljubljani poteka 20. srečanje Evropskega združenje nacionalnih ustanov za jezik (angleško European Federation of National Institutions for Language – EFNIL), ki ga skupaj z EFNIL organizira Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti – ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).

Tokratna dvodnevna konferenca poteka pod geslom Od ljudi za ljudi: spletni slovarji, jezikovni portali in vloga jezikovnih uporabnikov.

Včerajšnjemu občnemu zboru je v Cankarjevem domu sledil gala dogodek ob 20. obletnici združenja EFNIL in Škrabčeve ustanove. Slavnostna govornica na prireditvi je bila predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. Zbrane so med drugim nagovorili tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, predsednica združenja EFNIL dr. Sabine Kirchmeier, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozma Ahačič in soustanovitelj Ustanove patra Stanislava Škrabca Janez Škrabec.

Ministrica dr. Asta Vrečko je v nagovoru povedala, da je dobro znanje maternega jezika neprecenljivo. Zlasti preko maternega jezika si namreč osmišljamo svet in družbo, z njegovo pomočjo od malih nog pa do konca življenja usvajamo nova znanja, tudi nove jezike, poslušamo, slišimo in lahko razumemo eden drugega. »Pogosto pozabljamo, da se v Evropi ne govori le 24 uradnih jezikov Evropske unije, temveč več kot 100 jezikov, med njimi številni regionalni ali manjšinski jeziki. Mnoge jezikovne skupnosti zaradi svoje majhnosti ali periferne lege niso ekonomske zanimive ter so zato pri razvoju digitalnih tehnologij prepogosto spregledane. V času, ko smo čedalje bolj izpostavljeni digitalni stvarnosti, od nje tako rekoč odvisni, moramo tudi na tem področju zagotoviti jezikovno enakopravnost. Zavedati se moramo dragocenosti prav vsakega jezika in prav vsakemu posamezniku in posameznici omogočiti, da se lahko v svojem maternem jeziku kakovostno izobražuje, se enakopravno vključuje v družbo in v njej polnopravno participira. Prav zato pri urejanju jezikovne politike v posamezni državi ne smemo pozabiti na jezike manjšinskih skupnosti – tudi na različne znakovne jezike in jezike gluhoslepih. V mednarodnem kontekstu pa moramo ob spoštovanju raznolikosti graditi sodelovanje, deliti izkušnje in rasti skupaj. S skupnimi prizadevanji lahko po tej poti stopamo združeni,« je še poudarila ministrica. Zahvalila se je združenju EFNIL in Ustanovi patra Škrabca.

Danes se konferenca nadaljuje z vsebinskimi prispevki, ki so razdeljeni v več sklopov. Na spletni strani ZRC SAZU lahko preberete več o programu konference Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik.

V pozdravnem nagovoru je udeležence konference v imenu Ministrstva za kulturo nagovoril svetovalec v kabinetu ministrice Lenart J. Kučić. Poudaril je, da Ministrstvo za kulturo s svojo Službo za  slovenski jezik v združenju EFNIL sodeluje že 17 let. V tem času so njeni sodelavci in sodelavke sodelovali v javnih in strokovnih razpravah, pri oblikovanju jezikovno političnih dokumentov in pri pripravi drugih smernic za delovanje organizacije. "Pri delu našega ministrstva, ki je področno odgovorno tudi za slovenski jezik, so še posebej dragoceni podatki iz projekta Evropski jezikovni monitor, ki na pregleden način ponuja informacije o stanju jezikov in jezikovne ureditve po posameznih državah EU. Ti podatki so nam zelo pomagali tudi v praksi, saj smo se na ministrstvu v zadnjem letu odločili za spremembo zakonodaje, ki ureja področje javne rabe slovenskega jezika. V Sloveniji se namreč soočamo s podobnimi problemi, na katere opozarja resolucija, ki jo je na včerajšnjem zasedanju obravnaval občni zbor združenja EFNIL. In sicer skrb nad omejevanjem evropske jezikovne raznolikosti v digitalnem okolju. Enakopravnost jezikov v digitalnem okolju je do določene mere mogoče zagotavljati z nacionalno zakonodajo, kar bo glavna naloga prenovljenega Zakona o javni rabi slovenščine. Zelo nas veseli, da ima združenje EFNIL posluh za izzive, s katerimi se srečujemo uporabniki manjših jezikov. Zato toplo pozdravljam vašo podporo, saj brez dejavne podpore prav vsakemu evropskemu jeziku ne more biti prave evropske večjezičnosti. Prav tako vemo, da je treba razvijati tudi podobna zbirna spletišča z jezikovnimi viri, ki so prilagojeni za posebne ciljne skupine uporabnikov in uporabnic slovenščine. Pred leti smo tako na enem izmed projektov Ministrstva za kulturo finančno podprli izgradnjo spletnega portala Franček, ki je tudi nastal pod okriljem Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU,« je med drugim povedal Lenart J. Kučić.