Dokument je pripravila Komisija za pripravo skupnih ciljev in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj, pri tem pa je sodelovalo 40 strokovnjakov, med katerimi so bili tudi člani Delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-33. Skupni cilji so razvrščeni v pet področij:

• Digitalne kompetence,
• Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost,
• Podjetnost,
• Trajnostni razvoj ter
• Zdravje in dobrobit.

Znotraj teh področij je komisija izbrala podpodročja ali kompetence in zanje določila ključne (temeljne) cilje, ki jih bodo predmetne kurikularne komisije smiselno umestile med predmetne cilje in standarde znanja v svojem učnem načrtu ter v didaktična priporočila.

Direktor Zavoda za šolstvo, dr. Vinko Logaj, je poudaril, da je tovrstni pristop umeščanja skupnih ciljev v slovenskem šolskem prostoru novost. Izhodišča dokumenta temeljijo na različnih strateških dokumentih na nacionalni in evropski ravni, za katerimi stojijo strokovnjaki slovenskega šolskega prostora in širšega evropskega prostora, in meni, da so vsebinski poudarki, na katerih slonijo skupni cilji, aktualni in ustrezni za prihodnje srednjeročno obdobje 10-ih let. Dodano vrednost skupnih ciljev vidi tudi kot priložnost za temeljit premislek predmetnih komisij, kako v kurikularnem dokumentu (učnem načrtu, katalogu znanja) doseči, da bo z uporabniškega vidika čim bližje učitelju in da bo tudi s pomočjo metodično-didaktičnih navodil učitelj pripravljen na spremembo poučevanja. Kot je dejal, bo glede na časovnico procesov kurikularne prenove in priprave nacionalnega programa v fazi implementacije učnih načrtov že možno tudi upoštevati cilje in usmeritve, ki bodo zapisani v nacionalnem programu.

Dr. Ada Holcar, Zavod za šolstvo, je med drugim poudarila, da pri tem ne gre za poenostavljeno dodajanje ciljev obstoječim predmetnim ciljem, ampak za njihovo konkretizacijo in dejansko umeščanje v predmetne cilje. Tako jih bodo učenci dosegali pri različnih predmetih, v različnih obdobjih, po celotni vzgojno-izobraževalni vertikali.

Dr. Branko Slivar, Zavod za šolstvo, je med drugim poudaril, da je po oblikovanju ključnih ciljev sedaj izziv, kako doseči, da predmetne kurikularne komisije pri umeščanju ključnih ciljev v učnih načrtih sprejmejo zastavljeno filozofijo in pristop. V tem smislu je bilo že opravljenih nekaj korakov, med katerimi so bila izvedena uvodna usposabljanja za člane predmetnih kurikularnih komisij, načrtuje pa se tudi priprava podpornega gradiva za predmetne kurikularne komisije. Kot je dejal, bo Komisija za koordinacijo učnih načrtov skupaj s skupinami za posamezna podpodročja skupnih ciljev sproti spremljala delo predmetnih kurikularnih komisij in jim nudila ustrezno podporo.

Državna sekretarka in predsednica Kurikularnega sveta za spremljanje in usmerjanje prenove, Jasna Rojc, je med drugim povedala, da je bila pri snovanju skupnih ciljev na začetku osnovna ideja, da tukaj dobijo mesto tiste vsebine in spretnosti, ki nimajo mesta v predmetih in podskupina za področje Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost je bila priključena kasneje, na predlog delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja (delovna skupina). Dodala je, da da so bili na začetku snovanja skupnih ciljev izraženi določeni pomisleki oz. bojazni: da bodo skupni cilji še dodatno obtežili UN in obremenili učitelje, vprašanje, ali bodo snovalci učnih načrtov skupne cilje res razumeli tako, kot so si jih zamislili njihovi avtorji, ter dvom, da je mogoče tako kompleksno zadevo po vsebini in obsegu predstaviti na kratek in jedrnat način, hkrati pa biti razumljiv za tiste, ki v samem procesu snovanja skupnih ciljev niso sodelovali. Meni, da je v celoti gledano avtorjem tega dokumenta uspelo preseči glavne bojazni in doseči skromnost v obsegu ter osredotočenost na ključna vprašanja znotraj vsakega področja skupnih ciljev. Morebitne dopolnitve posameznih področij skupnih ciljev je potrebno opraviti skupaj z avtorji dokumenta, hkrati pa velja ohraniti skromnost obsega dokumenta.

Vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc je med drugim poudaril, da se delovna skupina ukvarja s sistemom in ne posega v vsebino posameznega predmeta, ker to ni stvar nacionalnega programa. Z vidika delovne skupine je potreben predvsem razmislek, ali so vsebinska področja, ki jih naslavljajo skupni cilji, tista področja, ki so bistvena za naš vzgojno-izobraževalni sistem. Za razliko od procesa kurikularne prenove, ki mora temeljiti na obstoječem predmetniku, delovna skupina te omejitve nima. V nacionalni program so lahko vključeni tudi predlogi novih vsebin, pri čemer se pojavlja vprašanje, kako te vsebine umestiti v šolski sistem – ali preko integracije v obstoječi predmetnik ali skozi nove predmete.

V razpravi je bilo med drugim izpostavljeno, da je snovanje skupnih ciljev novost v slovenskem prostoru, zato to terja ustrezen premislek. Potrebno je dobro premisliti, kako novosti predstaviti učiteljem, da jih bodo sprejeli za svoje in kako bo potekal proces evalvacije. Če to dvoje ne bo dovolj premišljeno in če učitelji novosti ne bodo ponotranjili, proces ne bo uspešen in se spremembe ne bodo dobro izpeljale v praksi. Dr. Slivar je povedal, da je za implementacijo novih učnih načrtov načrtovano usposabljanje vseh učiteljev in ne zgolj učiteljev posameznih predmetov. To bo tretja in morda najzahtevnejša faza procesa kurikularne prenove.

Naslednja seja delovne skupine je predvidena 7. novembra, ko bo razprava na temo izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ter otrok priseljencev, 26. oktobra pa je na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani predvidena javna predstavitev mnenj o predšolski vzgoji.