Na letnih zasedanjih Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke je delegacija Ministrstva za finance opravila več uspešnih dvostranskih sestankov s predstavniki obeh institucij in se udeležila tudi uradnih zasedanj, ki potekajo dvakrat letno v Washingtonu, tokrat pa v Marakešu, v Maroku.

Tema pogovorov s predstavniki Mednarodnega denarnega sklada so bile svetovne gospodarske razmere v času prepletajočih kriz, z vidika slovenskih politik pa smo bili osredotočeni na ukrepe vlade po nedavni naravni nesreči, ki je prizadela našo državo. Ti so usmerjeni v stabilizacijo razmer ter obenem ohranitev srednjeročne javnofinančne in gospodarske stabilnosti.

S predstavniki Svetovne banke je bila v pogovorih naslovljena razprava o reformi Multilateralnih razvojnih bank, ki v svetovnem merilu poteka v luči učinkovitejše pomoči mednarodnih finančnih institucij revnejšim državam, za zagotovitev uspešnejšega odzivanja na aktualne razvojne izzive, pri čemer Svetovna banka sodi v središče svetovnega odzivanja. Trenutna raven svetovnega razvojnega financiranja namreč ne zadostuje za zadovoljitev razvojnih potreb, zato so potrebni nujni ukrepi vseh razvojnih partnerjev za okrepitev odziva.

Izredno pomembna pa so bila za Slovenijo tudi nadaljevanja pogajanj in pogovori o novem konstituenčnem sporazumu belgijske konstituence v Skupini Svetovne banke. Konstituenčni sporazum, ki bo nadomestil aktualnega z iztekom konec oktobra 2024, bo določil tudi zastopstvo Slovenije v konstituenčni pisarni Svetovne banke v naslednjem desetletnem obdobju.

Poleg srečanj v okviru letnega zasedanja smo opravilu vrsto bilateralnih srečanj s predstavniki afriških in azijskih držav, vezano na reševanje še vedno odprtih obveznosti in terjatev iz časa Jugoslavije ter krepitev medsebojnega sodelovanja.

Mednarodni denarni sklad v najnovejši gospodarski napovedi Sloveniji letos napoveduje 2-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,4 odstotne točke več od spomladanske napovedi. Obete za svetovno gospodarsko rast je Mednarodni denarni sklad medtem ohranil pri treh odstotkih. Po oceni sklada bo inflacija v Sloveniji letos dosegla 7,4 odstotka.

Kot kaže ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih, objavljena v sklopu jesenskega srečanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, bo gospodarska rast Slovenije letos nekoliko hitrejša od prejšnje napovedi, ki jo je sklad objavil aprila. Mednarodni denarni sklad je ob tem za 0,1 odstotne točke povišal tudi napoved slovenske gospodarske rasti za prihodnje leto, ki naj bi bila po zadnjih napovedih 2,2-odstotna.

Ob napovedi gospodarske rasti pa je Mednarodni denarni sklad dvignil tudi napoved letošnje inflacije za Slovenijo. Medtem ko je aprila predvideval, da bo povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin letos dosegla 6,4 odstotka, zdaj ocenjuje, da bo ta letos precej višja in da bo dosegla 7,4 odstotka. Prihodnje leto naj bi se spustila na 4,2 odstotka.

Po lanskem primanjkljaju na tekočem računu plačilne bilance naj bi imela Slovenija letos presežek v vrednosti 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2024 naj bi ta narasel na 3,8 odstotka BDP. To je precej več od spomladanskih napovedi pri 0,3 odstotka BDP oz. 0,8 odstotka BDP.

Razmere na slovenskem trgu dela ostajajo pozitivne in stabilne. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi po štirih odstotkih v letu 2022 letos znašala 3,6 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke boljše od prejšnje ocene Mednarodnega denarnega sklada. Prihodnje leto naj bi dosegla 3,8 odstotka in bila za 0,2 odstotne točke nižja od prejšnje ocene.

Napoved svetovne gospodarske rasti za letos pa v zadnjem poročilu sklada ostaja nespremenjena pri treh odstotkih. Za 0,1 odstotne točke, na 2,9 odstotka, pa so znižali napoved rasti svetovnega BDP v letu 2024.

Avtorji poročila o svetovnih gospodarskih obetih ugotavljajo, da se rast svetovnega gospodarstva kljub negativnim posledicam pandemije covid 19 ter vojne v Ukrajini, ki je imela za posledico zvišanje cen hrane in energije ter na koncu vsesplošen skok inflacije, ni ustavila. "Odpornost gospodarstva je na neki način precej izjemna, čeprav je rast počasna in neenakomerna," navaja poročilo.

Pristojne centralne banke inflacijo počasi krotijo, a je gospodarska rast, zaznana pred pandemijo, za zdaj še nedosegljiva, še posebej za hitro rastoče države in države v razvoju.

Svetovna gospodarska rast se bo tako po napovedi Mednarodnega denarnega sklada letos glede na leto 2022 upočasnila s 3,5 na 3,0 odstotka, v letu 2024 pa na 2,9 odstotka. S tem ostaja pod povprečjem, zaznanim med letoma 2000 in 2019, ki na letni ravni znaša 3,8 odstotka.

Za razvita gospodarstva poročilo napoveduje, da se bo rast letos z lanskih 2,6 odstotka upočasnila na 1,5 odstotka, v letu 2024 pa na 1,4 odstotka. Hitro rastoča gospodarstva, kot je na primer Kitajska, bodo letos rasla po 4-odstotni stopnji, kar je 0,1 odstotne točke manj kot lani, v prihodnjem letu pa bo stagnirala. Napoved letošnje gospodarske rasti območja evra je popravljena navzdol za 0,2 odstotne točke, na 0,7 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,3 odstotne točke, na 1,2 odstotka. Šibkost rasti gospodarske dejavnosti v evrskih državah pripisuje izpostavljenosti vojni v Ukrajini.