Na zasedanju so ministri po dolgih pogajanjih sprejeli splošni pristop glede Uredbe Evropske unije (EU) o krepitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila. V sektorju težkih vozil nastane več kot četrtina emisij toplogrednih plinov iz cestnega prometa v EU in več kot 6 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v EU. Državni sekretar Vajgl je v razpravi poudaril, da se Slovenija zaveda, da bo treba za doseganje podnebnih ciljev EU do leta 2030 zmanjševati emisije tudi iz težkih tovornih vozil. Industriji je potrebno podati jasen signal in začrtati smer razvoja, pri čemer je opozoril tudi na vidik zagotavljanja ustrezne polnilne infrastrukture, ki bo omogočala ta prehod.

V okviru mednarodnih aktivnosti so ministri potrdili Sklepe Sveta, ki služijo kot izhodišče za udeležbo EU in držav članic za 28. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (angleško United Nations Framework Convention on Climate Change – UNFCCC COP28) ter Predložitev posodobitve Nacionalno določenega prispevka EU za zmanjševanje emisij. Sklepi Sveta o pripravah na COP28 poudarjajo zaskrbljenost ob čedalje pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih ter izpostavljajo pomen krepitve podnebnega ukrepanja na globalni ravni z namenom priprave učinkovitih ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in krepitve sposobnosti prilagajanja na podnebne spremembe. Državni sekretar Vajgl je v razpravi izpostavil, da bo na letošnji podnebni konferenci eden izmed pomembnih rezultatov zaključek prvega Globalnega pregleda stanja izvajanja Pariškega sporazuma (angleško Global stocktake). Slovenija si prizadeva, da bo ta vseboval čim bolj konkretna priporočila in usmeril države k bolj ambicioznemu podnebnemu ukrepanju na nacionalni ravni, da se tako zagotovi doseganje cilja omejevanja segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija. Sklepi Sveta izpostavljajo tudi pričakovanja EU glede drugih vsebin COP28, med drugim potrebo po postopnem opuščanju subvencij za fosilna goriva, kar je zlasti pomembno v luči potrebnega zmanjševanja globalnih emisij toplogrednih plinov.  

Glede Nacionalno določenega prispevka EU je podal podporo njegovi posodobitvi ter izpostavil, da mora EU jasno komunicirati o podnebnem cilju za leto 2030 ter izpostaviti tudi, da bodo EU in države članice, ob pogoju polne implementacije podnebno-energetskega zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55, ta cilj tudi presegle.

Ministri so v nadaljevanju potrdili tudi splošni pristop glede predloga direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, ki krepi zahteve za opremljanje aglomeracij in zahteve glede odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in krepi zahteve v zvezi z mikroonesnaževali. Predlog direktive posredno naslavlja tudi doseganje podnebnih ciljev, vidike krožnega gospodarstva in zmanjševanje degradacije okolja.

Državni sekretar Vajgl se je pred zasedanjem udeležil tudi tradicionalnega sestanka skupine ambicioznih držav (angleško Green Growth Group), kjer so v luči obravnave Sklepov izmenjali poglede na aktualno stanje mednarodnih podnebnih pogajanj.