Skoči do osrednje vsebine

Mednarodni dan gora bo v znamenju kulture – Festival Brati gore

Slovenija v obdobju 2023-2024 predseduje Alpski konvenciji, mednarodni konvenciji za zaščito in trajnostni razvoj Alp. Treba je poudariti, da ne samo za okoljevarstveni vidik, temveč ima konvencija ima pomembno vlogo tudi pri ohranjanje družbenih vidikov življenja v Alpah (kultura, jezik, lokalne značilnosti, in tako dalje).

Ministrstvo za naravne vire in prostor in Stalni sekretariat Alpske konvencije vabita k sodelovanju 9. izvedbe festivala Brati gore. Gre za lepo priložnost predstavitve literarne in kulturne raznolikosti Alp. Tema letošnjega mednarodnega dneva gora je »obnavljanje gorskih ekosistemov«. Stalni sekretariat Alpske konvencije vam bo zagotovil promocijski material in vas podprl pri predstavitvi vašega dogodka v javnosti. Dogodek pravočasno registrirate na  obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Alpske konvencije, in sicer do 30. novembra 2023.

Festival »Brati gore« je pobuda, katere namen je poudariti raznolikost alpske kulture, jezika, običajev in doživetij. Festival poteka v dneh okrog 11. decembra, ko praznujemo Mednarodni dan gora. V minulih letih se je pobuda z območja Alp že razširila do Berlina, Vroclava in lani (2022) prvič tudi do Katmanduja. V letu 2022 se je odvilo skoraj 100 dogodkov, in več kot pol v Sloveniji. Za Slovence je jezik ključni element nacionalne identitete. Knjiga kot njegova nosilka in hraniteljica je bila do razmaha elektronskih medijev edino orodje za ohranitev in bogatenje jezika, tudi v digitalni dobi pa je njena vloga v tem pogledu nenadomestljiva.

Dosedanji dogodki v okviru »Brati gore« so bili zelo različni; od gostovanj avtorjev, do potopisnih predavanj in fotografskih razstav, do gledaliških iger, branj odlomkov, poetry-slam-ov, strokovnih diskusij, nočnih pohodov z branjem literature na vrhu hriba, in tako dalje.  

Pogodbenice Alpske konvencije so: Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica. Po vzoru Alpske konvencije je kasneje nastala tudi Karpatska konvencija (Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška, Ukrajina). Podobne težnje po povezovanju pa se kažejo tudi v drugih gorskih območjih (Hindukuš-Himalaja, Andi, in tako dalje). V 30 letih delovanja je Alpska konvencija postala okvir za najrazličnejše oblike sodelovanja, med drugim med alpskimi mesti, teritorialnimi združenji, zavarovanimi območji, pa tudi med mladimi, znanstveniki, turističnimi delavci in drugimi deležniki.

Dodatne informacije: Stalni Sekretariat Alpske konvencije:Taja Lakota (taja.lakota@alpcon.org).