Kot predstavnik Slovenije in podpredsedujoči biroju Vodne konvencije je na dvodnevni delavnici aktivno sodeloval tudi dr. Aleš Bizjak iz Ministrstva za naravne vire in prostor.

Čeprav v splošnem velja prepričanje, da je voda enovit naravni vir in da je vodni krog sklenjen s podnebjem oziroma padavinami, površinskimi vodami, podzemnimi vodami, površinskim odtokom ter morji in oceani, se v sodobnem upravljanju voda širom sveta v mnogih primerih površinske in podzemne vode tradicionalno še vedno obravnavajo ločeno, tudi v čezmejnem kontekstu. V času podnebnih sprememb, naraščanja prebivalstva, povečevanja prehranskih in razvojnih potreb po vodi je zato v celostnem upravljanju voda treba še bolj poudariti pomen vzajemnega upravljanja površinskih in podzemnih voda. Vzajemno upravljanje voda si prizadeva za rabo vode, umerjeno in iz vseh razpoložljivih virov. Slednje že preverjeno prispeva k trajnostni rabi voda ter pravični delitvi razpoložljivih vodnih virov med sektorji in, še bolj pomembno, v kontekstu čezmejnega vodnega sodelovanja. Podobna priporočila je prispevala tudi letošnja Konferenca Združenih narodov o vodi.

Prvi dan je v uvodnem delu delavnice s pozdravnim nagovorom udeležence nagovorila Anita Pipan, veleposlanica pri Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi. V nagovoru je med drugim poudarila pomembnost uveljavljanja vzajemnega upravljanja voda v čezmejnem kontekstu kot enega od orodij za boljšo pripravljenost držav na izzive podnebnih sprememb – poplave, suše in zmanjšano razpoložljivost kakovostnih vodnih virov, za bolj trajnostno rabo vode ter večjo vodno varnost in stabilnost v regijah in svetu.

Kot predstavnik Slovenije in podpredsedujoči biroju Vodne konvencije je na delavnici aktivno sodeloval tudi dr. Aleš Bizjak, kot moderator otvoritvenega dela in kot moderator interaktivnega dela delavnice. Med drugim je poudaril pomen povezovanja pristopov vzajemnega upravljanja voda in pristopa od izvira do morja v čezmejnih kontekstih, kot prispevka za zagotavljanje vodne in prehranske varnosti in kot prispevka za blaženje in prilagajanje na izzive podnebnih sprememb, kar bo Slovenija poudarila tudi v svojih nastopih na bližajočih se Kairskem tednu vode ter 28. zasedanju pogodbenic podnebne konvencije v Dubaju. Hkrati bosta omenjena pristopa tudi dva od vodil delovanja slovenskega predsedovanja Vodni konvenciji med letoma 2024 in 2027.

Panelisti interaktivnega dela so razpravljali o predvidenih in potrebnih aktivnostih na področju vzajemnega upravljanja voda v državah udeleženkah, predvsem v čezmejnem kontekstu, o potrebnih oblikah podpore za razvoj in izvajanje vzajemnega upravljanja voda ter o nadaljnjih korakih Vodne konvencije in drugih z vodo povezanih institucij Združenih narodov (ZN). Zaključki interaktivnega dela bodo uporabljeni pri oblikovanju programa dela Vodne konvencije za obdobje 2025–2027, ob upoštevanju priporočil Konference o vodi ZN in vsebin deklaracije Vrha ciljev trajnostnega razvoja Agende ZN 2030.

Na globalni delavnici so bile v obliki predstavitev, panelov in razprav predstavljene in pojasnjene metodološke vsebine pristopa, tehnična, znanstvena ter upravljavska orodja za izvajanje na nacionalni in čezmejni ravni ter primeri vzajemnega upravljanja voda na čezmejni ravni. Iz Slovenije je na delavnici aktivno sodeloval tudi dr. Mihael Brenčič iz Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in Geološkega zavoda Slovenije s predstavitvijo čezmejnega telesa podzemne vode Karavanke.

Delavnica je potekala pod pokroviteljstvom Vodne konvencije pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (angleško Water Convention, UNECE), v partnerstvu s številnimi drugimi mednarodnimi organizacijami s tega področja, vodilni državi tokratnega dogodka pa sta bili Estonija in Slovenija. V živo ali prek spleta se je delavnice udeležilo skoraj dvesto udeležencev iz evropske, afriške in bližnjevzhodne regije.