Dopoldne je bila razprava namenjena uredbi o preprečevanju spolne zlorabe otrok in stanju v schengenskem prostoru. Ob delovnem kosilu pa so izmenjali poglede na razmere na Bližnjem vzhodu.

V formatu schengenskega Sveta so se ministri seznanili s stanjem v schengenskem območju in razpravljali o boju proti čezmejnemu kriminalu, s poudarkom na učinkovitih ukrepih za boj proti tihotapljenju migrantov kot pomembnemu elementu zagotavljanja notranje varnosti in odpornega schengenskega območja. 

»V zadnjih dneh spremljamo izjemno zaskrbljujoče stanje v naši soseščini, nadaljuje se ruska vojaška agresija nad Ukrajino, močno so zaostrene tudi razmere na Bližnjem vzhodu. Prav tako so nas spet pretresli tudi nedavni teroristični napadi v nekaterih državah članicah,« je povedal minister Poklukar. Včeraj se je z notifikacijo Evropski komisiji na to odzvala Italija, ki v soboto uvaja nadzor na naši skupni meji za obdobje 10 dni z možnostjo podaljšanja. Glede na razmere v naši neposredni soseščini pa je odreagirala tudi Slovenija. »Zato sem predlog o uvedbi nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko poslal na vlado, ki ga je potrdila danes. Nadzor bo dan na podlagi 28. člena Schengenskega zakonika, notifikacija pa je bila že poslana vsem ustreznim inštitucijam in državam članicam« je poudaril minister.

Več ministrov je priznalo, da zadnji dogodki vodijo v razgradnjo schengenskega sistema, zato je treba začeti širšo razpravo o prihodnosti schengenskega območja, s čimer bi lahko ugotovili, kje so ključne točke razhajanja in kakšna so pričakovanja državljanov. Tak predlog je podal tudi minister Poklukar. Ob tem je minister izpostavil tudi boj proti tihotapljenju migrantov in poudaril, da »moramo aktivnosti izvajati vzdolž celotnih migracijskih poti, pri čemer je treba upoštevati tudi povezave tihotapljenja migrantov z drugimi oblikami kriminala. V tem kontekstu spodbujamo več izmenjave informacij in bolj intenzivno operativno sodelovanje v obliki skupnih preiskav in vzpostavitve operativnih delovnih skupin.«

Popoldne je potekala razprava o Paktu o azilu o migracijah oziroma o zunanji dimenziji migracij. Slovenija podpira čim prejšnji sprejem vseh zakonodajnih predlogov v okviru Pakta, glede katerih trenutno potekajo intenzivna medinstitucionalna pogajanja, tudi glede krizne uredbe, ki je v začetku oktobra na zasedanju Coreper vendarle dobila težko pričakovani mandat. Ministri so govorili o zunanji razsežnosti migracij, tudi o sodelovanju s tretjimi državami pri obvladovanju migracijskih pritiskov. Z namenom zmanjševanja stopnje nezakonitih migracij in bolj učinkovito ureditvijo zakonitih migracij se zavzemamo za oblikovanje ustreznih ukrepov upravljanja migracij. Zavzemamo se za dostojno, varno in trajnostno vračanje z namenom reintegracije oseb v okolje izvornih držav. Ta cilj lahko dosežemo s krepitvijo partnerskega sodelovanja. Ključna je vzpostavitev dialoga in načrtovanje sodelovanja, ki je prikrojeno dejanskim potrebam partnerske države. Z državami izvora je ključna obravnava vprašanja vzrokov migracij, temu se prilagajajo projekti humanitarne pomoči in način razvojno-tehničnega in gospodarskega sodelovanja.

Ministri so govorili tudi o preprečevanju radikalizacije mladoletnih na spletu. Strinjali so se, da sta ekstremizem in terorizem vedno bolj razdrobljena in nepredvidljiva, pri čemer izkoriščata najnovejši tehnološki razvoj. »Mladoletniki so še posebej ranljivi za družbene vplive in manipulacije. To pomeni, da žal terorističnim in skrajnim organizacijam predstavljajo lahke tarče za širjenje radikalnih vsebin,« je dejal minister Poklukar. »Zelo pomembno je, da se pravočasno odzovemo na nevarnost radikalizacije; kar pomeni v najzgodnejši možni fazi njegovega pojava. Ključna je vloga družine, vendar pa pravočasno odkrivanje radikalizacije in prepoznavanje dejavnikov, ki spodbujajo radikalizacijo, zahtevata tudi izrazito sodelovanje in koordinacijo akterjev na lokalni ravni, kot so šole, socialni zavodi, zdravstvene ustanove ter verske, interesne in lokalne skupnosti. Posebej bi izpostavili delo azilnih domov, socialnih delavcev ter drugih organov, ki delajo z migranti, kot ključne akterje za uspešno preprečevanje radikalizacije.« Ministri so se strinjali, da je treba internet in druge digitalne formate bolje izkoristiti za ozaveščanje mladih o pasteh radikalizacije, tudi s pomočjo skrbno načrtovanih programov in kampanj ozaveščanja.