V vlogi bo tudi zaprosilo za izplačilo predplačila. Rok za oddajo vloge na Evropsko komisijo se sicer izteče 27. oktobra 2023.

Za pripravo vloge je na voljo samo dvanajst tednov od datuma nastanka naravne nesreče, zato je Vlada Republike Slovenije 9. septembra 2023 sprejela sklep, da se škoda po naravni nesreči ocenjuje z uporabo mednarodno priznane metodologije PDNA, ang. »Post–Disaster Needs Assessment«, ki nadgrajuje nacionalne metodologije za popis škode. Natančni popis škode zahteva več časa,  zato je Republika Slovenija tako kot nekatere druge države članice Evropske unije, ki so zaprosile za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, uporabila omenjeno mednarodno priznano metodo. Bistvo omenjene metode je, da omogoča celovito in hitro ocenjevanje posledic po katastrofi ter pripravo načrtov za obnovo. Omogoča poenoteno in primerljivo  ocenjevanje stroškov vzpostavitve normalnega stanja, ob upoštevanju dejstva, da tako obsežna obnova traja več let.

Skupna ocena neposredne škode, ki jo je povzročila naravna nesreča, in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje, ki so jo pripravili posamezni resorji, znaša približno 9,9 milijarde evrov.  Od tega odpade približno 7,9 milijarde evrov na javni del. Ocena upravičenih stroškov pa znaša približno 6,8 milijarde evrov. Upravičeni stroški so stroški, ki so v breme javnih financ in spadajo v glavne kategorije upravičenih izdatkov po uredbi.  

Ukrepi, ki jih je skladno z uredbo mogoče financirati iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, so:

• takojšnja usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja;
• zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb, da se zadovoljijo potrebe prizadetega prebivalstva;
• takojšnja zagotovitev preventivne infrastrukture in zaščita spomenikov kulturne dediščine;
• urejanje prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli; 
• hitra pomoč in zdravstvena oskrba prebivalstva, ki so ga prizadele izredne razmere večjih razsežnosti na področju javnega zdravja, in zaščita prebivalstva pred tveganjem, ki bi mu lahko bili izpostavljeni.

Kot je znano, Slovenija lahko iz Solidarnostnega sklada EU še letos pričakuje do 100 milijonov evrov in naslednje leto do 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev.