Evropska unija (EU) želi imeti vodilno vlogo pri zavzemanju za odgovorno rabo sodobnih tehnologij in za čim širšo delitev njihovih koristi. Stojimo na križišču digitalne revolucije, ki jo oblikujejo nastajajoče tehnologije, zato je treba kritično analizirati, predvidevati in spremljati njihov širši družbeni vpliv, vendar pa ob tem ne pozabiti na gospodarske priložnosti, ki jih imajo za konkurenčnost unije. Evropska unija zagovarja pravični in trajnostni napredek v skladu s temeljnimi pravicami in skupnim načrtom digitalizacije, ki je osredotočena na človeka, temelji pa na načelu, da je treba pravice iz stvarnega sveta enako zaščititi in spoštovati tudi na spletu.  

Slovenska ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je v razpravi »Zagotavljanje uveljavljanja digitalnih pravic: od načel k ukrepom« poudarila, da imajo digitalne pravice, zlasti pravice do zasebnosti, svobode govora in integritete misli, absolutno prednost pred vsemi drugimi vidiki, tudi pred razvojem tehnologij in pred konkurenčnostjo na globalnem trgu. »Če izgubimo ali oslabimo digitalne pravice, jih ne bo mogoče zlahka povrniti in to bi bil korak bližje k avtoritarnosti. Da bi se temu izognili, je treba oblikovati jasen zakonodajni okvir, ki ne bo le preprečil takega zdrsa, pač pa bo zavaroval in zagotovil nadaljnji demokratični razvoj. Evropa lahko ohrani vodilno vlogo in mesto na konkurenčnem globalnem trgu z vztrajanjem pri demokratičnih pravilih in z zagotavljanjem in spodbujanjem tehnologij, ki nedvoumno spoštujejo digitalne pravice. To lahko dosledno zahteva tudi od podjetij, ki so že prisotna ali želijo delovati na evropskem trgu. Poleg tega mora Evropska unija podpirati raziskovalce in ustanove pri razvijanju takih tehnologij, ki krepijo digitalne pravice, in to ne glede na velikost države članice Evropske unije,« je dejala ministrica Stojmenova Duh. Ob tem je omenila primer konzorcija, sestavljenega iz uglednih raziskovalnih skupin iz Slovenije in Hrvaške, ki je za projekt kvantnega računalništva dosegel najvišje ocene, a ni dobil podpore, ker so ocenjevalci presodili, da partnerji iz tako majhnih držav ne morejo zagotoviti izvedbe predlaganega projekta. 

Glede prihodnosti telekomunikacij je ministrica izpostavila, da je treba posodobiti in nadgraditi regulativni okvir na področju elektronskih komunikacij. Letos namreč mineva 25 let od zaključka liberalizacije telekomunikacijskega trga v Evropi, ki je omogočil digitalizacijo evropske industrije in družbe. »Obletnica nas opominja, da je končni cilj liberalizacije raznolika, kakovostna in dostopna ponudba storitev za uporabnike – to vsekakor še naprej ostaja naše vodilo,« je dejala ministrica Stojmenova Duh. 

Po njenih besedah je ključno, da so države članice pravočasno vključene v priprave predlogov Evropske komisije. »Predlagamo tudi hkratne presoje vplivov na okolje in sodelovanje z organizacijami, kakršna je Mednarodna telekomunikacijska zveza, saj bomo tako imeli temeljite podlage za odločanje,« je menila ministrica Stojmenova Duh..  

Sicer špansko predsedstvo Svetu EU državam članicam priporoča, naj se ob obravnavi sodobnih tehnologij še zlasti pozorno posvetijo nevrotehnologiji, virtualnim svetovom in kvantni tehnologiji, ki so med najbolj obetavnimi tehnologijami našega časa z velikanskim potencialom za koristi ljudi, vendar s sabo nosijo tudi določena tveganja, posebno pri zbiranju in obdelavi podatkov. 

Ob koncu zasedanja so ministri in ministrice podprli deklaracijo o razvoju nevrotehnologij v Evropi. Ta razvoj naj bo osredotočen na človeka, temelji naj na človekovih pravicah.